Argutit
| Argutit | |
|---|---|
| Splošno | |
| Kategorija | IV. razred: Oksidni minerali |
| Kemijska formula | GeO2 |
| Strunzova klasifikacija | 04.DB.05 |
| Klasifikacija DANA | 04.04.01.07 |
| Kristalna simetrija | tetragonalno ditetragonalno dipiramidna, H–M simbol (4/m 2/m 2/m) |
| Osnovna celica | a = 4,3975 Å, c = 2,8625 Å, Z = 2 |
| Lastnosti | |
| Molekulska masa | 104,61 |
| Barva | sivo črna, v odbiti svetlobi svetlo siva |
| Kristalni habit | nepopolno razviti kristali, vključki v sfaleritu |
| Kristalni sistem | tetragonalni |
| Dvojčičenje | redki dvojčki na {101} |
| Trdota | 6-7 |
| Sijaj | steklast do diamanten |
| Prozornost | prozoren do prosojen |
| Specifična teža | 6,28 (izračunana) |
| Optične lastnosti | enoosen (+) |
| Lomni količnik | 2,01 |
| Sklici | [1][2][3] |
Argutit je redek germanijev oksidni mineral s kemijsko formulo GeO2, ki spada v rutilno skupino mineralov.
Prvič je bil opisan leta 1983 na naplavinah v Argutu, osrednji Pireneji, Francija.[2][3] Njegova tipska lokacija so ležišča cinkove rude v nižjih skladih metamorfnih sedimentnih kamnin iz paleozoika. Spremljajoči minerali so sfalerit, kasiterit, siderit in briartit.[3]