Karaman
Karaman | |
|---|---|
 Trdnjava Karaman | |
  Karaman | |
| Koordinati: 37°10′55″N 33°13′05″E / 37.18194°N 33.21806°E | |
| Država |  Turčija |
| Provinca | Karaman |
| Upravljanje | |
| • Župan | Savaş Kalaycı (Stranka za pravičnost in razvoj (MHP)) |
| Površina | |
| • Okraj | 3.709,02 km2 |
| Prebivalstvo | |
| • Urbano | 165.000 prebivalvcev[2] |
| • Okraj | 194.018 |
| • Okraj gostota | 52 preb./km2 |
Karaman je mesto v južni osrednji Anatoliji severno od Taurusa in približno 100 km južno od Konye, Turčija. Je glavno mesto okraja v provinci Karaman. Leta 2019 je imel 165.000 prebivalvcev[2] Okraj ima površino 3.686 km2.[4] Mesto stoji na nadmorski višini 1039 m. Glavna mestna zanimivost je Muzej Karamana.
Etimologija
[uredi | uredi kodo]Mesto je dobilo ime po Karaman Begu, enem od vladarje Karamanidske dinastije. Njegovo prejšje ime Laranda izhaja iz luvijske besede Larawanda, ki pomeni peščen ali peščen prostor.[5]
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Starodavni Karaman se je imenoval Laranda[6] grško Λάρανδα). V 6. stoletju pr. n. št. je prišel pod oblast Ahemenidov, ki so vladali do leta 322 pr. n. št., ko jih je odstavil Perdik,[6] bivši general Aleksandra Velikega.[7] Karaman je kasneje postal sedež izavrijskih piratov. V nekem trenutku je prišel pod oblast Antipatra Derbskega[8] in nato pripadal Rimskemu in Bizantinskemu cesarstvu, dokler ga niso v zgodnjem 12. stoletju osvojili Seldžuki. Leta 1190 ga je na križarskem pohodu osvojil Friderik Barbarossa,[6] zatem pa ga je od leta 1211 do 1216 okupiralo Armensko kraljestvo Kilikija. Leta 1256 ga je zasedel Karamanoğlu Mehmet Beg in ga sebi v čast preimenoval v Karaman. Od leta 1275 je bil prestolnica Karamanidskega bejluka.
Leta 1468 so Karamanide porazili Osmani in leta 1483 preselili svojo prestolnico v Konyo. Od Karamana so ostale samo ruševine karamanidskega gradu in nekaj obzidja, dve mošeji in islamska verska šola (medresa). Izvrsten mihrab iz ene od mošej je zdaj razstavljen v paviljonu Çinili ob Arheološkem muzeju v Istanbulu.
Karamani so bili kapadoški Turkomani, ki so se na strani Komnenov borili proti Osmanom, se pokristjanili in emigrirali na zahod.
V Karamanu je bil sedež mestne katoliške naslovne škofije.[9] V mestu je v poznih letih svojega življenja živel in bil ob mošeji pokopan pesnik Pesnik Yunus Emre (okolo 1238–1320). Leta 1222 je v mesto prišel sufijski pridigar Bahaeddin Veled z družino, emir Karamanoğlu pa je zanje zgradil medreso. Veledov sin je bil slavni Mevlana Jelaluddin Rumi, ki se medtem, ko je njegova družina živela v Karamanu, poročil z Gevher Hatun. V Karamanu je leta 1224 umrla Rumijeva mati. Pokopana je bila skupaj z drugimi družinskimi člani v mošeji Aktekke, znani tudi kot Mader-i Mevlana Cami. Mošejo je zgradil Alaeddin Ali Beg kot nadomestilo za prvotno medreso iz leta 1370.[10]
Grški priimek Karamanlis in drugi priimki, ki se začenjajo s Karaman, izvirajo iz tega mesta.
Znani meščani
[uredi | uredi kodo]Galerija
[uredi | uredi kodo]-
Karamanska ulica -
Nefesi Sultanova medresa -
Vhod v mošejo Hac Beyler -
Vhod v mošejo Hac Beyler -
Vrata Ibrahim Begovega imareta -
Ibrahim Begova mošeja -
Mihrab Ibrahim Begove mošeje, zdaj v Çinili Köşku v Istanbulu -
Grajska mošeja z okolico -
Grajska mošeja -
Noranjost Ak Tekke -
Karamanski grad -
Notranjost gradu -
Keramična posoda v Karamanskem muzeju -
Vraza ikonostasa v Karamanskem muzeju -
Ogrlica v Karamanskem muzeju -
S školjkami okrašeni predmeti v Karamanskem muzeju
Podnebje
[uredi | uredi kodo]Karaman ima hladno polsušno podnebje, v Köppnovi podnebni klasifikaciji označeno z Bsk, in kontinentalno podnebje po Trewarthovi podnebni klasifikaciji označeno z Dc. Mesto ima vroča in suha poletja in hladne snežne zime. Na splošno ima veliko sonca s skoraj 300 sončnimi dnevi letno.
| Podnebni podatki za Karaman (1991–2020, ekstremi 1951–2020) | |||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Mesec | Jan | Feb | Mar | Apr | Maj | Jun | Jul | Avg | Sep | Okt | Nov | Dec | Letno |
| Rekordno visoka temperatura °C | 21.2 | 22.3 | 28.7 | 32.3 | 34.4 | 37.5 | 40.4 | 40.4 | 39.1 | 33.2 | 25.8 | 22.3 | 40.4 |
| Povprečna visoka temperatura °C | 5.6 | 7.5 | 12.9 | 18.3 | 23.7 | 28.3 | 31.7 | 31.7 | 27.7 | 21.3 | 13.5 | 7.5 | 19.1 |
| Povprečna dnevna temperatura °C | 0.7 | 2.1 | 6.7 | 11.7 | 16.6 | 20.8 | 24.0 | 23.7 | 19.5 | 13.8 | 6.8 | 2.5 | 12.4 |
| Povprečna nizka temperatura °C | −3.4 | −2.7 | 0.9 | 5.2 | 9.5 | 13.3 | 16.0 | 15.8 | 11.3 | 6.7 | 1.0 | −1.7 | 6.0 |
| Rekordno nizka temperatura °C | −26.8 | −28.0 | −20.2 | −8.3 | −3.1 | 3.1 | 6.4 | 3.6 | −1.0 | −8.5 | −21.2 | −26.1 | −28.0 |
| Povprečna količina padavin mm | 41.8 | 33.7 | 33.6 | 32.1 | 34.0 | 28.0 | 6.7 | 8.7 | 9.2 | 25.8 | 32.9 | 48.8 | 335.3 |
| Povp. št. dni s padavinami | 10.07 | 8.10 | 9.23 | 9.17 | 9.70 | 6.07 | 1.50 | 1.33 | 2.23 | 5.67 | 6.50 | 9.70 | 79.3 |
| Povp. št. sončnih ur | 105.4 | 130.0 | 189.1 | 234.0 | 297.6 | 342.0 | 387.5 | 356.5 | 294.0 | 229.4 | 162.0 | 99.2 | 2.826,7 |
| Povp. št. sončnih ur na dan | 3.4 | 4.6 | 6.1 | 7.8 | 9.6 | 11.4 | 12.5 | 11.5 | 9.8 | 7.4 | 5.4 | 3.2 | 7.7 |
| Vir: Turkish State Meteorological Service[12] | |||||||||||||
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ "Area of regions (including lakes), km²". Regional Statistics Database. Turkish Statistical Institute. 2002. pridobljeno 5. marca 2013.
- ↑ 2,0 2,1 Nufusune.com, Pridobljeno 13.aprila 2020.
- ↑ "Population of province/district centers and towns/villages by districts - 2012". Address Based Population Registration System (ABPRS) Database. Turkish Statistical Institute. Pridobljeno 27. februarja 2013.
- ↑ Statoids. "Statistical information on districts of Turkey". Pridobljeno 12. aprila 2008.
- ↑ Bilge Umar. Türkiye'deki Tarihsel Adlar. İnkılap Kitabevi, 1993. ISBN 975-10-0539-6.
- ↑ 6,0 6,1 6,2 Chisholm, Hugh, ur. (1911). "Karaman" . Encyclopædia Britannica. 15 (11th ed.). Cambridge University Press. str. 676.
- ↑ Diodorus Siculus 18.22.1-2.
- ↑ Strabo, Geography, §12.6.3.
- ↑ Herbermann, Charles, ur. (1913). "Laranda". Catholic Encyclopedia. New York: Robert Appleton Company.
- ↑ "Today's Zaman". Arhivirano iz izvirnika 29. junija 2012. todayszaman.com.
- ↑ 11,0 11,1 Suda Encyclopedia, §nu.261.
- ↑ »Resmi İstatistikler: İllerimize Ait Mevism Normalleri (1991–2020)« (v turščini). Turkish State Meteorological Service. Pridobljeno 6. julija 2021.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
