Slovnična oseba
Slovnična oseba je slovnična kategorija za izražanje udeleženosti v pogovoru oziroma odsotnosti osebka v stavku. Prva oseba izraža govorečega, druga oseba izraža ogovorjenega, tretja oseba pa izraža neudeleženega v pogovoru oziroma glagolsko dejanje brez osebka.[1]
Osebni zaimki
[uredi | uredi kodo]V vseh jezikih se slovnična oseba izraža v osebnih zaimkih. V slovenščini imamo tako glede na slovnično osebo in število v imenovalniku naslednje osebne zaimke:
| Oseba/število | Ednina | Dvojina | Množina |
|---|---|---|---|
| 1. oseba | jaz | midva/midve (medve) | mi/me |
| 2. oseba | ti | vidva/vidve (vedve) | vi/ve |
| 3. oseba | on/ona/ono | onadva/onidve (zazn. onedve) | oni/one/ona |
Osebni svojilni zaimki
[uredi | uredi kodo]Med pridevniškimi besedami izraža slovnično osebo svojilni pridevniški zaimek:
| Oseba/število | Ednina | Dvojina | Množina |
|---|---|---|---|
| 1. oseba | moj | najin | naš |
| 2. oseba | tvoj | vajin | vaš |
| 3. oseba | njegov/njen | njun | njihov |
Osebne glagolske oblike
[uredi | uredi kodo]Glede na to, ali glagolska oblika izraža slovnično osebo ali ne, ločimo osebne in neosebne glagolske oblike.
Med osebne glagolske oblike sodijo:
Viri
[uredi | uredi kodo]- ↑ SSKJ, Ljubljana 1997: DZS, str. 789.
