Al Mukadasi
Mohamed ibn Ahmed Šams Al Din Al Makdisi مُحَمَّد ابْن أَحْمَد شَمْس ٱلدِّيْن ٱلْمَقْدِسِي | |
---|---|
Rojstvo | مُحمَّد بن أحمد بن أبي بكر المَقْدِسِيّ okoli 945/946 Jeruzalem, Fatimidski kalifat |
Smrt | 991 Fatimidski kalifat |
Narodnost | palestinska |
Druga imena | Al Makdisi |
Poklic | geograf |
Poznan po | Aḥsan al-taqāsīm fī maʿrifat al-aqālīm, Opis Sirije (vključno s Palestino) |
Šams al-Dīn Abū ʿAbd Allāh Muḥammad ibn Aḥmad ibn Abī Bakr Al Makdisī (arabsko شَمْس ٱلدِّيْن أَبُو عَبْد ٱلله مُحَمَّد ابْن أَحْمَد ابْن أَبِي بَكْر ٱلْمَقْدِسِي), bolj znan kot Al Mukadasi (arabsko ٱلْمُقَدَّسِي) ali Al Makdisī (arabsko ٱلْمَقْدِسِي) je bil srednjeveški arabski[1] geograf, avtor dela Aḥsan al-taqāsīm fī maʿrifat al-aqālīm (Najboljša razdelitev za poznavanje provinc) in knjige Opis Sirije (vključno s Palestino), * okoli 945/946, † 991.
Je ena najzgodnejših znanih zgodovinskih osebnosti, ki se je med svojimi potovanji identificirala kot Palestinec.[2][3]
Življenje
[uredi | uredi kodo]Viri
[uredi | uredi kodo]Izven njegovega lastnega dela je o Al Mukadasiju na voljo le malo biografskih podatkov.[4] Podatkov ni niti v obsežnih biografijah Ibn Halikana (umrl 1282) niti v delih njegovih sodobnikov.[5]
Zgodnje življenje in šolanje
[uredi | uredi kodo]Rojen je bil v Jeruzalemu leta 946 v družini srednjega družbenega razreda.[4][5][6] Njegov stari oče po očetovi strani je bil Abu Bakr al-Bana, odgovoren za gradnjo pomorskih utrdb v Akri po ukazih Ahmeda ibn Tuluna, v letih 868–884 samostojnega abasidskega guvernerja Egipta in Sirije. Al Mukadasijev stari oče po materini strani, Abu Tajib Šava, se je preselil v Jeruzalem iz Bijarja v Horasanu in bil prav tako arhitekt.[4]
Iz njegovega dela in družbenega porekla je mogoče sklepati, da je bil verjetno dobro izobražen.[4] Vse kaže, da je dobro poznal arabsko slovnico in književnost.[4] Njegovi spisi kažejo, da se je že zgodaj zanimal za islamsko sodno prakso, zgodovino, filologijo in hadis.[4]
Ukvarjanje z geografijo
[uredi | uredi kodo]Al Mukadasi je opravil svoj prvi hadž (romanje v Meko) leta 967.[4] V tem obdobju se je odločil posvetiti študiju geografije.[6] Podal se je na vrsto potovanj po vsem islamskem svetu,[6][7] razen al-Andaluza (Iberski polotok), Sinda in Sistana.[7] Nekje med letoma 965 in 974 je obiskal Alep in leta 978 drugič romal v Meko. Med obiskom Horasana leta 984 in bivanjem v Širazu leta 985 se je odločil, da bo uredil svoje gradivo.[4] Svoje delo je naslovil Aḥsan al-taqāsīm fi maʾarfat al-aqalīm (Najboljša razdelitev za poznavanje provinc).[8]
Smrt
[uredi | uredi kodo]Iz nekaterih dogodkov, o katerih je poročal, je mogoče sklepati, da je živel vsaj do leta 990.
Delo
[uredi | uredi kodo]Al Mukadasi je bil morda pod vplivom predhodnikov al-Džahiza (umrl 869), ki je uvedel "znanost o državah", in Ibn al-Fakiha (ustvarjal okoli 902), vendar je oba presegel.[8] Še več! Francoski arabist in zgodovinar André Miquel meni, da je bil prav on verjetno prvi, ki je zamislil geografijo kot izvirno znanost.
Ukvarjal se je skoraj izključno z islamskim svetom, ki ga imenoval al-mamlaka ali al-Islām (domena islama). Domeno je razdelil na mamlakat al-ʿArab (ozemlje Arabcev) in mamlakat al-ʿAjam (oblast nearabcev).[8] Ozemlje Arabcev je od vzhoda proti zahodu sestavljalo šest regij: Irak, Akur (Zgornja Mezopotamija), Arabija, Sirija, Egipt in Magreb. Nearabski del je sestavljalo osem regij: Mašrik (Sistan, Afganistan, Horasan in Transoksanija), Sind, Kerman, Fars, Huzistan, Džibal, Dajlam in Rihab (Armenija, Adharbajdžan in Aran).[8]
Opis Palestine
[uredi | uredi kodo]Aḥsan al-taqāsīm vsebuje sistematičen opis vseh krajev in regij, ki jih je Al Mukadasi obiskal.[8] Del svoje knjige je posvetil Bilad al Šamu (Levant) s posebnim poudarkom na Palestini.[9] V nasprotju z drugimi popotniki v Palestino, kot so bili Arculf (680. leta), Nasir Husrav (1040. leta) in drugi, je Al Mukadasi podrobno opisal prebivalce, način življenja, gospodarstvo in podnebje regije.[9] Posebno pozornost je posvetil Jeruzalemu in podrobno opisal njegovo postavitev, obzidje, ulice, trge, javne zgradbe in znamenitosti, zlasti Haram aš-Šarif (Tempeljski grič) s Kupolo na skali in mošejo al-Aksa.[9] Opisal je tudi ljudi in navade v mestu, predvsem muslimane, pa tudi na krščanske in judovske skupnosti, katerih prisotnost je obžaloval.[9]
Obsežno je opisal tudi Ramlo in Tiberijo, prestolnici palestinskega oziroma jordanskega okrožja.[9] V manjšem obsegu je opisal Akro, Beisan, Bajt Džibrin, Cezarejo, Aman in Ailo.[9] V opisih Ramle in Tiberije je opozoril na njihovo blaginjo in stabilnost. Palestino je na splošno opisal kot gosto poseljeno provinco s številnimi in bogatimi kraji.[9]
Guy le Strange meni, da je njegov opis Palestine, zlasti njegovega rodnega mesta Jeruzalema, eden od najboljših delov njegovega dela.[9]
Opis vzhodne Arabije
[uredi | uredi kodo]Al Mukadasi je omenil regije vzhodne Arabije v sedanji Saudovi Arabiji, Združenih arabskih emiratih in Omanu.[10]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Rahman, Mushtaqur (2008). »Al‐Muqaddasī«. Encyclopaedia of the History of Science, Technology, and Medicine in Non-Western Cultures. str. 145. doi:10.1007/978-1-4020-4425-0_8963. ISBN 978-1-4020-4559-2.
- ↑ Al-Ju'beh, Nazmi (2008). Heacock, Roger (ur.). Temps et espaces en Palestine: Flux et résistances identitaires. Beirut, Lebanon: Presses de l'Ifpo. str. 205–231. ISBN 9782351592656. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. marca 2018.
- ↑ al-Maqdīsī, Muḥammad Ibn-Aḥmad (2003). Riḥlat al-Maqdisī : aḥsan at-taqāsīm fī maʻrifat al-aqālīm; 985 - 990. Beirut: al-Muʼassasa al-ʻArabīya li-'d-dirāsāt wa-'n-našr [u.a.] / The Arab Institute for Studies and Publishing. str. 362. ISBN 978-9953441351. Pridobljeno 19. marca 2018.
- ↑ 4,0 4,1 4,2 4,3 4,4 4,5 4,6 4,7 Miquel 1993, str. 492.
- ↑ 5,0 5,1 Al-Mukaddasi. Le Strange 1886, iii.
- ↑ 6,0 6,1 6,2 Le Strange 1890, pp. 5–6
- ↑ 7,0 7,1 Scholten 1980, str. 1.
- ↑ 8,0 8,1 8,2 8,3 8,4 Miquel 1993, str. 493.
- ↑ 9,0 9,1 9,2 9,3 9,4 9,5 9,6 9,7 Avni 1994, str. 3–4.
- ↑ Morton, Michael Quentin (15. april 2016). Keepers of the Golden Shore: A History of the United Arab Emirates (1st ed.). London: Reaktion Books. ISBN 978-1-7802-3580-6. pridobljeno 8. novembra 2016.