Wikipedija:Kaj Wikipedija ni

Opomba: Čeprav so na tej strani zapisana trdno uveljavljena pravila, se še naprej razvija. Pri navajanju v razpravi preverite njeno zadnjo redakcijo.

Pravila Wikipedije
Vsebinski standardi
Nepristranskost Preverljivost Kaj Wikipedija ni Brez izvirnega raziskovanja Biografije živečih oseb
Sodelovanje z drugimi
Vljudnost Brez osebnih napadov Odpravljanje nesoglasij

Wikipedija je enciklopedija in zato ne more biti marsikaj drugega. Tu je naštetih nekaj pogostih nesporazumov piscev prispevkov.

Kaj Wikipedija ni

1. Wikipedija ni slovar; glej daljši sestavek Wikipedija ni slovar. Enciklopedija je opredeljena kot zbirka člankov, ki presegajo gole opisne slovarske razlage; njen namen ni razlagati običajne slovenske besede, ki jih lahko opišemo z nekaj stavki. To še posebej velja za pogovorne izraze, vendar so tudi glagoli, pridevniki in ostale nesamostalniške besedne oblike pogosto tu le po pomoti. Samostalniki po dogovoru nastopajo v ednini, razen izjemoma. Projekt, ki je prosti slovar, se imenuje Wikislovar. Vsak članek v Wikipediji pa se vendarle mora začeti z dobro definicijo ali jasnim opisom teme.
2. Wikipedija ni mesto za objavo izvirnih raziskav, predlaganje novih teorij in rešitev, izvirnih zamisli, definicij izrazov, kovanje novih besed, itd. Glej Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja. Če na nekem področju opravljate raziskovalno delo, svoje izsledke objavite v običajnih recenziranih revijah ali drugje v spletu. Wikipedija bo poročala o vašem delu, ko bo to postalo del sprejetega človeškega znanja. Seveda vam ni treba vseh podatkov dobiti od recenziranih revij; vendar skušajte pisati zanesljive in preverljive članke.
3. Wikipedija ni mesto za kakršno koli propagando in oglaševanje. Članek lahko seveda korektno poroča o takšnih zadevah, če le skuša slediti načelu nepristranskosti. Če želite prepričati ljudi o svojih pogledih, pojdite na Usenet ali ustvarite blog.
4. Wikipedija ni mesto za osebno obarvane eseje ali oboževalske strani. Članki morajo slediti temi in biti napisani objektivno in v slogu enciklopedije.
5. Wikipedija ni klepetalnica. Poskusite slediti cilju ustvarjanja enciklopedije. Z ljudmi se lahko pogovarjate na njihovih uporabniških straneh in razrešujete težave s članki na ustreznih pogovornih straneh, vendar debat in vprašanj ne vnašajte v članke.
6. Wikipedija ni ponudnik spletnega prostora za zasebne domače strani. Uporabniške strani so namenjene predstavitvi dela Wikipedistov v Wikipediji, ne literarnim sestavkom.
7. Wikipedija ni zbirka vseh podatkov. Če je podatek na razpolago, še ne pomeni, da ga je primerno objaviti v enciklopediji. Za strukturirane zbirke podatkov, kot so telefonski imeniki, življenjepisi, zbirke povezav in naslovov itd. obstaja ustreznejše programje in mesto.
   1. Wikipedija ni zbirka virov, npr. celih knjig, zgodovinskih dokumentov, pisem, navedkov, pesmi ali pravnih predpisov. Objavi prostih besedil je namenjen projekt Wikivir, objavi zbirk navedkov pa Wikinavedek, ki sta posebna wikija.
   2. Wikipedija ni imenik oseb, društev, organizacij ali podjetij. V njej naj bi bile le osebe in ustanove splošnega značaja ali tiste, ki so posebej zanimive, kot opredeljuje pravilo o odmevnosti. Preprosto merilo je na primer, ali se organizacija pojavlja v več drugih knjižnih virih.
   3. Wikipedija ni zbirka povezav. Včasih je smiselno našteti uporabljene vire in nadaljnje povezave, vendar predolgi spiski lahko članek skazijo in zameglijo namen Wikipedije. Enako velja za notranje povezave na članke v Wikipediji. Zgolj naštevanju povezav je namenjen projekt Open Directory.
   4. Wikipedija ni poslovni imenik. V člankih o ustanovah, podjetjih ali društvih niso zaželeni poštni naslovi, telefonske številke, naslovi za elektronsko pošto, kontaktne osebe ali delovni čas. Zadostuje povezava na uradno spletno stran.
   5. Wikipedija ni kristalna krogla, to pomeni, da to ni zbirka nepreverljivih spekulacij. Vsi članki o pričakovanih dogodkih morajo biti preverljivi in téma dogodka mora biti dovolj poznana, da si dogodek kasneje zasluži svoj opis, ko se ta dejansko zgodi.
8. Wikipedija ni zbirka nasvetov. Cilj Wikipedije ni razlagati, kako uporabiti to ali ono napravo. S pisanjem priročnikov se ukvarja sestrski projekt Wikiknjige (glejte npr. kuharico).
9. Članki naj ne bodo seznami notranjih povezav. Izjema so teme, ki upravičujejo sistematski pregled, npr. Seznam skupin hroščev. Seznami, portali in kategorije služijo kot orodja za lažje iskanje prave vsebine in niso sami sebi namen ali v središču tega projekta.
10. Wikipedija ni zbirka fotografij ali predstavnostnih datotek brez spremljajočega besedila. Če želite predstaviti sliko, navedite enciklopedični kontekst ali jo dodajte v Wikimedijino zbirko.
11. Članek naj ne bo naštevanje ključnih besed. Pišite popolne stavke, da bralcu omogočite, da temo lažje razume.

Wikipedija ni cenzurirana

Univerza se ne ukvarja z varovanjem študentov pred mislimi. Ukvarja se z varovanjem misli pred študenti. Zato dopušča kar se da svobodno izražanje stališč pred študenti in zaupa njihovemu pravemu občutku pri presoji o njih.

Clark Kerr (1961), predsednik Univerze v Kaliforniji

Glavni članki: Wikipedija:Zanikanje odgovornosti za vsebino

Wikipedija lahko vsebuje vsebino, ki je za nekatere bralce lahko tudi zelo sporna ali žaljiva. Prizadevanje, da bi bili članki in slike sprejemljivi za vse bralce ali da bi bili v skladu s splošnimi družbenimi ali verskimi normami, ni skladno z nameni enciklopedije.

Vsebino bomo odstranili, če krši pravila Wikipedije (še zlasti v zvezi z biografijami živečih oseb in nepristranskim stališčem) ali zakonodajo Združenih držav Amerike (kjer Wikipedija gostuje). Ker pa se večina urejanj nemudoma prikaže, je lahko neustrezen material dolgo časa viden bralcem, preden ga urejevalci opazijo in odstranijo.

Nekateri članki lahko vsebujejo slike, besedilo ali povezave, ki so v zvezi s temo, vendar so za nekatere ljudi sporni. Pogovor o morebiti sporni vsebini se običajno ne osredinja na žaljivost, temveč na to, ali gre za ustrezno sliko, besedilo ali povezavo. »Spornost« običajno ni zadosten razlog za odstranitev vsebine.

Pravila ali tradicije nekaterih organizacij zahtevajo ohranjanje skrivnôsti nekaterih informacij o njih. Take omejitve za Wikipedijo ne veljajo, saj Wikipedija ni članica teh organizacij. Če so take informacije enciklopedične, jih torej iz Wikipedije ne bomo odstranili.

Kaj ni skupnost Wikipedije

Wikipedija ni bojišče

Od vsakega uporabnika pričakujemo, da bo do drugih gojil vljuden in miren odnos v duhu sodelovanja. Uporabnikov, s katerimi se ne strinjate, ne žalite, ne nadlegujte in ne spravljajte v zadrego. Težave se rajši lotite razumno in se z njimi vljudno pogovorite. Kadar je nekdo do vas nevljuden, zadirčen, ne sodeluje, vas žali, nadleguje ali sramoti, vam to ne daje pravice, da bi mu vrnili milo za drago (v slogu »on je začel!«). Bodisi se odzovite le na dejstva, ki jih navaja, in prezrite njegov odnos, ali pa njegovo sporočilo povsem ignorirajte. Kadar se spor nadaljuje, se držite postopkov odpravljanja sporov.

Poleg tega tudi ne ustvarjajte in ne spreminjajte člankov le zato, da bi dokazali svoje. Ne uporabljajte Wikipedije za pravne ali druge grožnje Wikipediji, Wikipedijcem ali ustanovi Wikimedia; za odpravljanje pravnih težav obstajajo druga sredstva.¹ Groženj ne dopuščamo in so lahko vzrok za izobčenje.

Wikipedija ni anarhistični eksperiment

Wikipedija je svobodna in odprta, vendar tako svobodo kot odprtost omejuje, kadar ovirata izdelavo enciklopedije. Zato Wikipedija ni forum za nereguliran prosti govor. To, da je Wikipedija odprt projekt, ki se usmerja sam, ne pomeni, da je v katerem koli smislu del njegovega namena raziskovati razvoj anarhističnih skupnosti. Naš cilj je izdelati enciklopedijo in ne preizkušanje meja anarhije. Glejte tudi meta:Power structure.

Za enciklopedijo, ki je resnično anarhistični eksperiment, obiščite Anarhopedijo.

Wikipedija ni demokracija

Wikipedija ni eksperiment v demokraciji in sploh v nobenem drugem političnem sistemu. Temeljni način iskanja soglasja ni z glasovanjem, temveč s pogovorom. Čeprav se pri preverjanju soglasja občasno uporabljajo ankete, te pogovor navadno bolj ovirajo kot pa pomagajo pri njem. Uporabljati jih je treba previdno, če sploh, in ne nujno kot zavezujoče.

Wikipedija ni birokracija

Še posebej Wikipedija ni sistem zakonov. Nestrinjanja je treba odpravljati z iskanjem soglasja v razpravi in ne s tesnim oklepanjem pravil in postopkov. Izogibati se je treba navodilne solate. Če je pri objavi česa, na primer ideje ali nominacije, ugotovljena napaka v postopku, to ni razlog za razveljavitev objave. Sledite duhu in ne črki pravil, politik in smernic (glejte Wikipedija:Wikipravdanje).

Opombe

Opomba 1: Če ste mnenja, da so vaše pravne pravice kršene, se lahko o tem pogovorite z drugimi uporabniki, objavite kršitev na ustreznem dopisnem seznamu, navežete stik z ustanovo Wikimedia oziroma nas, kadar gre za kršitve avtorskih pravic o tem obvestite pod lipo.