Wayback Machine
Wayback Machine je spletna storitev ameriške organizacije Internet Archive, ki deluje kot vmesnik za dostop do digitalnega arhiva spletnih strani, ki ga gradijo v tej organizaciji. Uporabnik lahko v iskalnik vpiše spletni naslov (URL) strani, ki ga zanima, in prek Wayback Machine dostopa do arhivskih kopij te strani, ki so bile shranjene v različnih trenutkih skozi zgodovino.[4][5] S tem poskuša omiliti eno pomembnejših pomanjkljivosti svetovnega spleta: njegovo nestanovitnost. Večina obiskovalcev išče izbrisane spletne strani,[6] uporabljajo pa ga tudi raziskovalci, ki jih zanima spreminjanje spletne krajine skozi čas.[7]
 | |
| Vrsta | arhiv |
|---|---|
| Območje storitve | svet (razen Kitajske in Rusije) |
| Lastnik | Internet Archive |
| URL | web |
| Registracija | izbirna |
| Objavljeno | 24. oktober 2001[1][2] |
| Status | aktivna |
| Programski jezik | Java, Python |
Je sestrsko spletišče komercialni storitvi podjetja Alexa Internet, ki se ukvarja z analitiko in katalogiziranjem svetovnega spleta v komercialne namene. Organizaciji si delita infrastrukturo: Alexini pajki indeksirajo in pretočijo dostopne spletne strani ter zberejo osnovne podatke za obdelavo, po pol leta pa vsebino shrani Internet Archive na svojih strežnikih. Strategija zbiranja je omejena na načelo »vse, kar je tehnično možno«. Zaradi tehničnih in pravnih omejitev denimo ne shranjuje spletnih strani, ki zahtevajo posebna pooblastila ali plačilo za dostop, in t. i. »osirotelih« strani, do katerih ne vodi nobena hiperpovezava od drugod.[5] Poleg tega ponuja uporabnikom možnost, da ročno oddajo zahtevek za arhiviranje določene spletne strani. Skupaj z ostalimi arhivi organizacije Internet Archive (digitalizirane knjige, televizijski posnetki idr.) je zbirka leta 2017 obsegala 30 petabajtov (30×250 bajtov) podatkov.[4]
Lastnike skrbi možnost cenzure za politične cilje, zato vzdržujejo kopijo arhiva v Kanadi. Celotna spletna stran je blokirana na Kitajskem, občasno pa tudi v Indiji in Rusiji.[8] Delne kopije hranita še Bibliotheca Alexandrina v Egiptu in Internet Memory Foundation na Nizozemskem.[9] Po drugi strani je arhiv občasno deležen kritik zaradi kršenja avtorskih pravic; organizacija se odziva tako, da odstranjuje sporno vsebino iz svojih zbirk, če dobi zahtevek lastnika.[5]
Sklici
uredi- ↑ »WayBackMachine.org WHOIS, DNS, & Domain Info – DomainTools«. WHOIS. Pridobljeno 13. marca 2016.
- ↑ »InternetArchive.org WHOIS, DNS, & Domain Info – DomainTools«. WHOIS. Pridobljeno 13. marca 2016.
- ↑ »Archive.org Traffic, Demographics and Competitors - Alexa«. alexa.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. maja 2020. Pridobljeno 15. aprila 2020.
- ↑ 4,0 4,1 Magistad, Mary K. (23. februar 2017). »Where to find what's disappeared online, and a whole lot more: the Internet Archive«. The World. Pridobljeno 16. maja 2020.
- ↑ 5,0 5,1 5,2 Edwards, Eli (2004). »Ephemeral to enduring: The Internet archive and its role in preserving digital media«. Information Technology and Libraries. Zv. 23, št. 1. str. 3–8.
- ↑ AlNoamany, Yasmin; AlSum, Ahmed; Weigle, Michele C.; Nelson, Michael L. (2014). »Who and what links to the Internet Archive«. International Journal on Digital Libraries. Zv. 14, št. 3–4. str. 101–115. doi:10.1007/s00799-014-0111-5.
- ↑ Arora, Sanjay K.; Li, Yin; Youtie, Jan; Shapira, Philip (2016). »Using the wayback machine to mine websites in the social sciences: A methodological resource«. Journal of the Association for Information Science and Technology. Zv. 67, št. 8. str. 1904–1915. doi:10.1002/asi.23503.
- ↑ Conger, Kate (8. december 2016). »Backing up the history of the internet in Canada to save it from Trump«. TechCrunch. Arhivirano iz spletišča dne 27. decembra 2016. Pridobljeno 16. maja 2020.
- ↑ Jaffe, Elliot; Kirkpatrick, Scott (2009). Architecture of the internet archive. SYSTOR '09: Proceedings of SYSTOR 2009: The Israeli Experimental Systems Conference. str. 1–10. doi:10.1145/1534530.1534545.
