Podol'sk (ven.: Подо́льск) om Venäman lidn da lidnümbrik Moskvan agjan keskuzpalan suves. Se om agjan kahtenz' lidn eläjiden lugun mödhe.

Podol'sk
Подольск
 Lidnanznam
 Flag
Valdkund Venäma
Eläjiden lugu (2020-01-01) 308,130 ristitud
Pind 40,39 km²
Podol'sk Подольск
Pämez' Nikolai Pestov
(keväz'ku 2006—)
Telefonkod +7−496−7xx-xx-xx
Avtokod 50, 90, 150, 190, 750
Aigvö UTC+3 (MSK+0)

Istorii

vajehta

12. voz'sadal Peremišl'-Moskovskii-lidn oli olmas lähižes tahondas, kesked mecad, kudambad kävutihe samha met. Eländpunkt mainitase ezmäižen kerdan Ivan Grazii-carin vn 1559 kirjeižes kuti Podol-külä. Šingotihe teravas žiloks tenno Serpuhovhasai. Oli alištunu Moskvan Ph. Danilan jumalankodin tobmudele 18. voz'sadal. Žilo sai makundan lidnan statusad vn 1781 redukus Podol-Pehr-nimitusenke (ven.: Подол-Пехра).

Nimitase nügüdläižikš 19. voz'sadaspäi. Saudud raudte abuti leta tegimišton edheotandoid. Vl 1875 cementan tehmine radaškanzi mouckiven sijaliženno löudmižsijanno. Vl 1902 amerikaižen «Zinger»-kompanijan omblendpuiden tegim zavodi radod. Vll 1929−2015 lidn oli Podol'skan rajonan keskuseks i ei mülünd sihe. Klimovsk-lidn om mülütadud Podol'skha vn 2015 heinkus, mugažo L'vovskii-žilo.

Podol'sk šingotase elektrotehnižen sarakon tegimil (kabeläd, mikroveimed, pol'veimed, transformatorad, akkumulätorad), mašinansauvomižel (mašiništ atomižen i lämuzelektrostancijoiden täht, katilsijad, pakuitesen, sömtegimišton i gidravline mašiništ), sauvondmaterialiden pästandal (cement, beton, kuivad segoitused, lämudenvastaižed tegesed, gofrokarton), sauvondal (pertinsauvondan kombinat, magistraližiden torvveimiden kompanii), sömtegimištol (leibänkombinat, lihategim), mugažo harvoiden metalloiden ühthesuladusiden tegim, omblendmašinoiden tegim, ratud sapfiran edheotand i painmižen fabrik ratas lidnas.

Geografijan andmused

vajehta

Lidn sijadase Pahr-jogen oiktal randal tobjimalaz (ven.: Пахра́ 135 km pitte, Moskvan oiged ližajogi), 160 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Matkad Moskvan rengazavtotehesai om 15 km pohjoižhe, röunatab Udenke Moskvanke pohjoižes. Toine lähembaine lidn om Domodedovo päivnouzmha.

Podol'sk-raudtestancii radab lidnas «Moskv (Kurskan päraudtestancii) — Tul»-keskustal vspäi 1865. M2-trass (Krim-pol'sarennoks) mäneb 1 km päivnouzmha lidnaspäi.

Kaik 74 eländpunktad mülüdas lidnümbrikho Podol'skan ližaks. Lidnümbrikon pind — 339,12 km².

Eläjad

vajehta

Vl 1939 lidnan ristitišt oli 72 409 eläjad, vl 1959 — 129 429 eläjad. Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 187 961 ristutud. Kaikiš suremb lidnan i lidnümbrikon ristitišt om nügüd'. Kaik 332 558 ristitud elihe lidnümbrikos vn 2020 augotišes. Ortodoksižen hristanuskondan Ph. Stroican päjumalanpert', kümne jumalanpertid[1] i kaks' časounäd oma olmas lidnas, mugažo islaman pühäpert' (vspäi 2010) i protestantizman kundad.

Rahvahad (lidnalaižed vl 2002): venälaižed — 88,1%, ukrainalaižed — 1,9%, totarlaižed — 1,1%, toižed rahvahad — 8,9%.

Professionaližen opendusen aluzkundad oma valdkundaline Podol'skan kolledž[2], privatine «Parus»-kolledž[3] i avtonomine kommertitoi gumanitariž-tehnine «Znanije»-kolledž[4], Moskvan agjan medkolledžan nomer 5 (Serpuhov) Podol'skan filial, Podol'skan socialiž-sportivine institut i Servisan tehnologijoiden institut.

Galerei

vajehta

Homaičendad

vajehta
  1. Podol'skan pühäpertid sobory.ru-saital. (ven.)
  2. Podol'skan kolledžan sait (podolsk-college.ru). (ven.)
  3. «Parus»-kolledžan sait (parus-college.ru). (ven.)
  4. «Znanije»-kolledžan sait (колледж-знание.рф).

Irdkosketused

vajehta



Moskvan agjan lidnad
Aprelevk | Balaših | Beloozörskii | Bronnici | Čehov | Černogolovk | Dedovsk | Dmitrov | Dolgoprudnii | Domodedovo | Drezn | Dzeržinskii | Dubn | Elektrogorsk | Elektrostal' | Elektrougli | Fräzino | Golicino | Himki | Hot'kovo | Istr | Ivantejevk | Jahrom | Jegor'jevsk | Kašir | Klin | Kolomn | Korolöv | Kotel'niki | Krasnoarmeisk | Krasnogorsk | Krasnozavodsk | Krasnoznamensk | Kubink | Kurovskoje | Likino-Dulövo | Litkarino | Lobn' | Losino-Petrovskii | Luhovici | Lüberci | Mitišči | Možaisk | Naro-Fominsk | Noginsk | Odincovo | Orehovo-Zujevo | Ozöri | Pavlovskii Posad | Peresvet | Podol'sk | Protvino | Puščino | Puškino | Ramenskoje | Reutov | Rošal' | Ruz | Sergijev Posad | Serpuhov | Solnečnogorsk | Stupino | Šatur | Ščolkovo | Zaraisk | Zvenigorod | Žukovskii | Taldom | Vanh Kupavn | Verei | Vidnoje | Visokovsk | Volokolamsk | Voskresensk
pFad - Phonifier reborn

Pfad - The Proxy pFad of © 2024 Garber Painting. All rights reserved.

Note: This service is not intended for secure transactions such as banking, social media, email, or purchasing. Use at your own risk. We assume no liability whatsoever for broken pages.


Alternative Proxies:

Alternative Proxy

pFad Proxy

pFad v3 Proxy

pFad v4 Proxy