Dvanajsta egipčanska dinastija
Dvanajsta egipčanska dinastija se pogosto združuje z Enajsto, Trinajsto in Štirinajsto dinastijo v Staro egipčansko kraljestvo.
Vladarji
[uredi | uredi kodo]Znani so naslednji vladarji iz Dvanajste dinastije:[1]
| Ime | Horovo (prestolno) ime | Vladanje | Piramida | Kraljica(e) |
|---|---|---|---|---|
| Amenemhet I. | Sehetepibre | 1991 – 1962 pr. n. št. | Piramida Amenemheta I. | Neferitatjenen |
| Senusret I. (Sesostris I.) |
Heperkare | 1971 – 1926 pr. n. št. | Piramida Senusreta I. | Neferu III. |
| Amenemhet II. | Nubkhaure | 1929 – 1895 pr. n. št. | Bela piramida | Kaneferu Keminub ? |
| Senusret II. (Sesostris II.) |
Kakheperre | 1897 – 1878 pr. n. št. | Piramida v El Lahunu | Kenemetneferhedžet I. Nofret II. Itaweret? Knemet |
| Senusret III. (Sesostris III.) |
Kakaure | 1878 – 1839 pr. n. št. | Piramida v Dahšurju | Meretseger Neferthenut Knemetneferhedžet II. Sithatoriunet |
| Amenemhet III. | Nimaatre | 1860 – 1814 pr. n. št. | Črna piramida, Havarska piramida | Aat Hetepi Kenemetneferhedžet III. |
| Amenemhet IV. | Maakherure | 1815 – 1806 pr. n. št. | Južna mazgunska piramida (verjetno) | |
| Kraljica Sobekneferu | Sobekkare | 1806 – 1802 pr. n. št. | Severna mazgunska piramida (verjetno) |
Kronologija Dvanajste dinastije je najbolj stabilna od vseh obdobij pred Novim kraljestvom. Ramzesov papirus (1290 pr. n. št.) ji pripisuje 213 let dolgo vladavino (1991-1778 pr. n. št.). Maneton je trdil, da je vladala iz Teb, iz primarnih dokumentov pa je razvidno, da je prvi faraon preselil prestolnico v novo mesto, imenovano Amenemhet-iti-tavi – Amenemhet, osvajalec Dveh dežel ali krajše Ititavi. Njegove lokacije še niso odkrili. Domneva se, da je stalo v bližini Fajuma, morda blizu kraljevih pokopališč v El-Lištu. Egiptologi štejejo Dvanajsto dinastijo za vrh Srednjega kraljestva.
Vrstni red vladarjev je dobro znan iz več virov: Abidoškega in Sakarskega seznama kraljev in Manetonove Egiptiake (Zgodovina Egipta). Dokumentiran datum iz vladavine Senusreta III. korelira s sotskim ciklom,[2] zato se lahko mnogo dogodkov iz tega obdobja zelo točno datira.
Amenemhet I. in Senusret I.
[uredi | uredi kodo]Dinastijo je ustanovil Amenemhet I., ki je bil morda vezir Mentuhotepa IV., zadnjega faraona iz Enajste dinastije. Njegova vojska je na jugu prodrla do drugega Nilovega katarakta in na severu v južni Kanaan. Ponovno je vzpostavil diplomatske stike s kanaansko mestno državo Biblos in helenskimi vladarji na Egejskem morju. Njegov sin Senusret I. je nadaljeval očetovo politiko s pohodon na jug do tretjega katarakta, njegovi nasledniki do Senusreta III. pa so bili zadovoljni z življenjem v miru.
Senusret III.
[uredi | uredi kodo]Med vladanjem miroljubnih faraonov jer začela v Nubiji rasti nestrpnost, zato je Senusret III. poslal na jug kazensko odpravo. Podobno odpravo je poslal tudi v Levant. Njegovi pohodi so prerasli v legendo o mogočnem vladarju z imenom Sesostris, ki so jo pripovedovali Maneton, Herodot in Diodor Sicilski. Maneton mu je razen dejansko osvojenih ozemelj pripisal še dele Kanaana in plovbo v Evropo, da bi priključil Trakijo. Njegovih trditev ne podpira noben primarni dokument egipčanskega ali kakšnega drugega izvora.
Amenemhet III.
[uredi | uredi kodo]Senusretov naslednik Amenemhet III. je ponovno vzpostavil bolj miroljubno zunanjo politiko svojih predhodnikov, za njim pa se je energija dinastije iztrošila. Vedno večje težave je dinastija prepustila v reševanje svojemu zadnjemu vladarju iz dinastije, kraljici Sobekneferu. Amenemhet je znan po svojem pogrebnem templju v Havari, ki so ga Herodot, Diodor in Strabon imenovali Labirint. Med njegovo vladavino se je začel izkoriščati zamočvirjena Fajumska oaza.
Staroegipčanska književnost
[uredi | uredi kodo]Med Dvanajsto egipčansko dinastijo je postala staroegipčanska književnost bolj prefinjena. Najbolj znano delo iz tega obdobja je verjetno roman Egipčan Sinuhe,[3] ki se je ohranil na več sto prepisih na papirusu. V tem obdobju so bila napisana tudi poučna dela, na primer Navodila faraona Amenemheta in Zgodba o zgovorem kmetu.
Faraoni od Dvanajste do Osemnajste dinastije so zaslužni tudi za ohranitev več omembe vrednih papirusov:
- 1900 pr. n. št. – Prissejev papirus
- 1800 pr. n. št. – Berlinski papirus
- 1800 pr. n. št. – Moskovski matematični papirus
- 1650 pr. n. št. – Rhindov matematični papirus
- 1600 pr. n. št. – Papirus Edwina Smitha
- 1550 pr. n. št. – Ebersov papirus
Galerija
[uredi | uredi kodo]-
Gornji del kipca neidentificirane kraljice, zgodnja Dvanajsta dinastija, črn granit; Petriejev muzej egipčanske arheologije -
Glava mladega Senusreta III., Državni muzej egipčanske umetnosti, München -
Gornji del kipa Amenemheta III., Državni muzej egipčanske umetnosti, München -
Stela iz Abkava
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Aidan Dodson, Dyan Hilton: The Complete Royal Families of Ancient Egypt, The American University in Cairo Press, London 2004
- ↑ Richard A. Parker: The Sothic Dating of the Twelfth and Eighteenth Dynasties, Studies in Honor of George R. Hughes, 1977.
- ↑ Mika Waltari: Egipčan Sinuhe, Ljubljana, Državna založba Slovenije, 1966.
