Podlesje
Podlesje | |
|---|---|
  Podlesje Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 45°32′13.33″N 14°57′33.8″E / 45.5370361°N 14.959389°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Jugovzhodna Slovenija |
| Tradicionalna pokrajina | Dolenjska |
| Občina | Kočevje |
| Površina | |
| • Skupno | 15,34 km2 |
| Nadm. višina | 510,9 m |
| Prebivalstvo (2024)[1] | |
| • Skupno | 3 |
| • Gostota | 0,20 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 |
| • Poletni | UTC+2 |
| Poštna številka | 1330 Kočevje |
| Zemljevidi | |
Podlesje (tudi Ferdreng, nem. Verdreng)[2][3] je opuščeno naselje v občini Kočevje. Podlesje je bilo pred 2. svetovno vojno naseljeno s Kočevarskimi Nemci, ki pa so bili med vojno izseljeni. V opuščenem Podlesju so slovenski komunisti po vojni organizirali žensko delovno taborišče za politične zapornice.
Ime
[uredi | uredi kodo]Po izselitvi Kočevarjev je bilo ime naselja leta 1955 spremenjeno iz nemškega Verdreng oz. poslovenjenega Ferdreng v Podlesje [4]. Ime je bilo spremenjeno na osnovi povojnega "Zakona o imenovanju krajev in označevanju trgov, ulic in stavb" iz leta 1948, kot del široke kampanje povojnih komunističnih oblasti, da se iz toponimov na ozemlju Slovenije odstranijo nemški elementi.[5][6]
Cerkev
[uredi | uredi kodo]Lokalna cerkev, posvečena Sv. Janezu Krstniku, je bila baročna stavba iz 18. stoletja, zgrajena na mestu zgodnejšega sakralnega objekta. Razstreljena in uničena je bila po letu 1952. Podobna usoda je med letoma 1952 in 1955 doletela tudi bližnjo kapelico iz zgodnjega 17. stoletja, posvečeno Mariji, na Verdrenški gori (znani tudi kot Verderbška gora) [7] severno od naselja.[8][9] Sam vrh, na katerem je stala kapelica, se je sicer pred vojno imenoval tudi Dekličina gora in se v ljudski govorici občasno še omenja pod tem nazivom.[10] Vrh je bil po vojni preimenovan z namenom, da bi se zabrisale vse religiozne asociacije.[11]
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Med 2. svetovno vojno so vas v avgustu 1942 požgale vojaške sile fašistične Italije.[4]
Po 2. svetovni vojni so v Podlesju slovenske komunistične oblasti organizirale žensko taborišče za prisilno delo za politične zapornice.[12][13][14][15][16] Zapornice so bile obsojene na opravljanje "družbeno koristnega dela" v koncentracijskem taborišču. Leta 1949 je bilo v taborišču zaprtih okoli 600 žensk [11], in to v zelo slabih higienskih pogojih.[17] Kasneje je bilo taborišče razpuščeno, interniranke pa preseljene v koncentracijsko taborišče na Škofjeloškem gradu, kjer so jih postopoma izpustili.[18]
Viri
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- ↑ Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 38. (slovensko)
- ↑ Ferenc, Mitja. 2007. Nekdanji nemški jezikovni otok na kočevskem. Kočevje: Pokrajinski muzej, p. 4.
- ↑ 4,0 4,1 Savnik, Roman, ed. 1971. Krajevni leksikon Slovenije, vol. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije. p. 236–237.
- ↑ Spremembe naselij 1948–95. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.
- ↑ Urbanc, Mimi & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. Geografski vestnik 77(2): 25–43.
- ↑ »Mount Verderb at Geopedia (slovensko)«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. junija 2012. Pridobljeno 16. septembra 2013.
- ↑ Slovenian Ministry of Culture register of national heritage reference numbers ešd 2750 & 2751
- ↑ Verdreng (Podlesje) (slovensko) (nemško)[mrtva povezava]
- ↑ Virgin's Mount at Geopedia (slovensko)[mrtva povezava]
- ↑ 11,0 11,1 Žajdela, Ivo. 1991. Komunistični zločini na Slovenskem. Ljubljana: ČZP Novo jutro, p. 117.
- ↑ Žajdela, Ivo. 1990. "Gotenica - velika prevara?" Tribuna 11: 14–15.
- ↑ Mikola, Milko. 2006. Dokumenti in pričevanja o povojnij delovnih taboriščih v Sloveniji. Ljubljana: Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije, p. 114.
- ↑ Maša za bivše taboriščnice in taboriščnike (Mass for Former Camp Inmates) (slovensko)
- ↑ »Program spominskih slovesnosti, romanj in komemoracij v letu 2011 (Schedule of Memorial Ceremonies, Pilgrimages, and other Commemorations in 2011), Item 10«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. julija 2012. Pridobljeno 16. septembra 2013.
- ↑ Mrvič, Irena. 1999. "Taborišče." Enciklopedija Slovenije, vol. 13 (Š–T), pp. 177–179. Ljubljana: Mladinska knjiga, p. 179.
- ↑ Gabrič, Aleš, Polona Kekec, & Brigita Rajšter. 2000. Odvetnica in pisateljica Ljuba Prenner: pogumna, da je bila drugačna. Ljubljana: Nova revija, p. 165.
- ↑ Žajdela, Ivo. 1991. Komunistični zločini na Slovenskem. Ljubljana: ČZP Novo jutro, p. 123.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Podlesje on Geopedia
- Pre–World War II map of Podlesje with oeconyms and family names[mrtva povezava]
