Ogled vira Kitajska

{{drugipomeni2|Kitajska}}
{{Kitajska}}

'''Kitajska''' (tradicionalno: Zhōngguó (stara kitajščina: 中國, poenostavljena kitajščina: 中国)) je kulturno in geografsko območje ene najstarejših civilizacij ter naroda Kitajcev. Območje se je po zadnji kitajski državljanski vojni razdelilo na [[Ljudska republika Kitajska|Ljudsko republiko]] obsegajočo celinski del, [[Hongkong]] in [[Macao]], ter [[Tajvan|tradicionalno Kitajsko]], obsegajočo [[Tajvan (otok)|otok Tajvan]] in druge otoke (glej [[Tajvan]]).

Kitajska civilizacija je najstarejša neprekinjena civilizacija, ki ima dolgo zgodovino [[Kitajska pisava|pisave]] in več pomembneih odkritij, kot so [[papir]], [[kompas]], [[smodnik]] in [[tisk]].

== Imenovanje ==

Kitajska je v mandarinščini najpogosteje imenovana '''''Zhongguo'''''. Prvi zlog ''zhōng'' ({{linktext|中}}) pomeni »osrednji«, medtem ko ''guó'' ({{linktext|国}} oz. {{linktext|國}}) pomeni »država«. Pojem so krščanski misijonarji sprva prevedli kot »Srednje kraljestvo«. V strarem veku se je ime navezovalo na »Osredje države« vzdolž doline [[Rumena reka|Rumene reke]].

[[Slovenščina]] in večina drugih zahodnih jezikov uporablja različne izpeljanke besede Kitajska (Kina, China, Cina, Kitaj) in predpone »sino-« ter »sin-«. Te oblike verjetno izvirajo iz [[Dinastija Čin|dinastije Čin]], ki je prva združila celotno narodno ozemlje Kitajcev.<ref>The American Heritage Dictionary of the English Language, 4. izdaja, Boston in New York, Houghton-Mifflin (2000) pravi, da je beseda ''China'' (Kitajska) izpeljanka iz ''Qin + Sino''.</ref> Za razliko od ostalih jezikov, ki uporabljajo predpono izvirajočo iz »qin«, v slovenskem jeziku, tako kot tudi v večini jezikov bivše Sovjetske Zveze, uporabljamo predpono »kitaj-«, ki izvira iz imena nekdanje pokrajine Qitai,<ref>[[Pinjin]]: ''Qítái''</ref> ki se je nahajala na zahodnem delu današnje Kitajske. Danes lahko na tem območju najdemo le še mesto s tem imenom. Glede na to, da Slovanom svet onkraj puščav današnje zahodne Kitajske ni bil znan, so celotno območje poimenovali po tistem, kar jim je bilo znano, tj. po pokrajini Qitai.

== Zgodovina ==
{{glavni|Zgodovina Kitajske}}

Prve neolitske kulture so se na Kitajskem pojavile že v [[3. tisočletje pr. n. št.|3. tisočletju pr. n. št.]]. Vasi teh kultur so postopoma prerasle v mesta z močno razslojenim prebivalstvom in v prvi polovici 2. tisočletja pr. n. št. se je na Kitajskem razvila civilizacija. Prvo državo so vodili kralji iz vladarske rodbine [[Dinastija Šang|Šang]], ki so uvedli upravo s stalnim uradništvom in stalno vojsko za obrambo pred ljudstvi s severa.

Vladarska [[dinastija Džov]] je leta 771 pr. n. št. pregnala vladarsko dinastijo Šang. Oblikovala se je fevdalna družba, saj je plemstvo za služenje v vojski in upravi od kralja v dar dobilo kos zemlje. Zemljo so obdelovali kmetje, ki so fevdalcem plačevali davek, opravljali namakalna dela in služili v vojski. Odnose v družbi so utrdili z izdajo zakonika Džov-li.

Po tisočletni dinastični obliki vladavine je Kitajska [[1. januar]]ja [[1912]] s koncem zadnje [[Dinastija Čing|dinastije Čing]] postala [[republika Kitajska|republika]]. Eden izmed vidnejših predstavnikov revolucionarnih idej je bil [[Sun Jatsen]]. Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je na Kitajskem divjala državljanska vojna, po kateri je oblast leta [[1949]] prevzela [[komunistična partija Kitajske]] z [[Mao Cetung]]om na čelu.

Celinska Kitajska se je preimenovala v [[Ljudska republika Kitajska|Ljudsko republiko]], ki danes obsega celinski del, [[Hongkong]] in [[Makav]], privrženci demokratičnega sistema pa so prebežali na [[Tajvan]], ki obsega otok Tajvan in druge otoke.

== Ozemlje ==
=== Politična razdelitev ===

Politična delitev Kitajske na najvišji ravni se je skozi zgodovino spreminjala s spremembami uprave. Vrhnje upravne enote so bila [[okrožje|okrožja]] in [[Kitajske province|province]]. Pod njimi so bile [[prefektura|prefekture]], podprefekture, [[okraj]]i, poveljništva, idr. V sedanjosti obstajajo tudi mesta s statusom prefekture ali okrožja in mestne občine.

Večina kitajskih dinastij je imela sedež v [[zgodovina Kitajske|zgodovinskem jedru Kitajske]], kjer prevladuje ljudstvo [[Han (ljudstvo)|Han]]. Različne dinastije so se širile tudi v obrobna ozemlja, kot so [[Notranja Mongolija]], [[Mandžurija]], [[Činjiang]] in [[Tibet]]. Kitajsko v tradicionalnem smislu v notranjosti omejujeta [[Kitajski zid]] in [[Tibet|Tibetanska planota]]. Mandžurija in Notranja Mongolija ležita severno od Kitajskega zidu; meja med njima je lahko opredeljena kot meja med Notranjo Mongolijo in severovzhodnimi provincami ali kot starejša meja marionetne države [[Mančukuo]] iz časa [[druga svetovna vojna|2. svetovne vojne]]. Meje avtonomne pokrajine Šindžjang-Ujgur se ujemajo z današnjimi administrativnimi mejami. Zgodovinsko Tibet obsega celotno Tibetansko planoto. Naravna pregrada med severom in jugom Kitajske sta reka [[Huai He]] in gorovje [[Č'in Ling]].

=== Geografija in podnebje ===
{{glavni|Geografija Kitajske}}
[[Slika:ChinaGeography.png|The Geography of China|thumb|Glavne geografske značilnosti in razdelitve Kitajske]]
[[Slika:China 100.78713E 35.63718N.jpg|thumb|Sestavljena satelitska slika Kitajske]]

Kitajska se razteza od [[planota|planot]] in [[gorovje|gorovij]] na zahodu do nižavja na vzhodu. Glavne [[reka|reke]], kot so [[Modra reka]] (''Jangce''), [[Rumena reka]] (''Huang He'') in [[Amur]], tečejo od zahoda proti vzhodu, izjemoma [[Biserna reka]] (''Zhũ Jiãng'') pa proti jugu. Večina se izliva v [[Tihi Ocean]]. Med pomembnejšimi rekami sta še [[Mekong]] in [[Brahmaputra]] (''[[Yarlung Tsangpo]]''), slednja teče v [[Indijski ocean]].

Na vzhodu so ob obalah [[Rumeno morje|Rumenega]] in [[Vzhodno kitajsko morje|Vzhodnega kitajskega morja]] obširne in gosto poseljene naplavne ravnice. Na robu planote Notranje Mongolije na severu so obširne travnate stepe, v južnem delu Kitajske pa prevladujejo hribovja in nizka gorovja. Večina rodovitne zemlje je v [[rečna delta|deltah]] dveh največjih rek, Rumene reke in Modre reke. Na teh ozemljih so nastale velike starodavne kitajske civilizacije.

Provinca [[Junan]] spada v geografsko podregijo širšega [[Mekong]]a, kamor sodijo tudi [[Mjanmar]], [[Laos]], [[Tajska]], [[Kambodža]] in [[Vietnam]].<ref>[http://www.adb.org/Documents/Books/GMS_Atlas/default.asp Greater Mekong Subregion Atlas of the Environment] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110501132413/http://www.adb.org/Documents/Books/GMS_Atlas/default.asp |date=2011-05-01 }} published by [http://www.adb.org/default.asp Asian Development Bank] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110120001746/http://adb.org/default.asp |date=2011-01-20 }}</ref> Zanjo so značilni obsežni [[Južnokitajski kras|kraški pojavi]].

Severozahod zavzema velika poplavna ravnica, na jugozahodu pa so obširne [[apnenec|apnenčaste]] planote, ki jih sekajo srednje visoka hribovja, ter [[Himalaja]], kjer se nahaja [[Mount Everest]], najvišja točka na Zemlji. Na severozahodu so tudi višje planote s suhim [[puščava|puščavskim]] površjem, kamor sodita [[Takla Makan]] (''Tăkèlāmǎgān'') in puščava [[Gobi]]. V obdobju dinastij so jugozahodno mejo predstavljale visoke gore in globoke doline Yunnana, ki ločujejo tudi sodobno Kitajsko od Mjanmarja, Laosa in Vietnama.

Kamniti skladi iz [[paleozoik]]a so morskega izvora, tisti iz [[mezozoik]]a in [[terciar]]ja pa brakičnega ali sladkovodnega. Iz velike ravnice na severu Kitajske se dvigajo skupine [[ognjenik|ognjeniških]] stožcev. Planote na polotokih [[Liaodong]] in [[Šandong]] so iz [[bazalt]]a.

[[Podnebje]] Kitajske je izredno raznoliko. Za severni del (vključno s [[Peking]]om) so značilna vroča poletja (z dnevnimi temperaturami nad 30<sup>o</sup>C) in [[Arktika|arktične]] zime. Osrednji del (kjer leži [[Šanghaj]]) ima zmerno kontinentalno podnebje s prav tako vročimi poletji in hladnimi zimami. Južni del Kitajske (kjer leži [[Guangdžov|Kanton]] (''Guǎngzhōu'') je [[subtropsko podnebje|subtropski]], z zelo vročimi poletji in milimi zimami. Zaradi dolgotrajne suše in neustreznega načina kmetovanja so spomladi pogosti [[peščeni vihar]]ji.<ref>»[http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/asia-pacific/4915690.stm Beijing hit by eighth sandstorm]«. BBC news. Pridobljeno 17.4.2006.</ref> Pesek nosi do južne Kitajske in Tajvana ter celo preko oceana do zahodne obale [[Združene države Amerike|Združenih držav]].

== Družba ==
=== Jeziki ===
{{glavni|Kitajščina}}
29 kitajskih narečij spada v družino [[Sino-tibetanski jeziki|Sino-tibetanskih]] jezikov. Najpogosteje govorjena narečja so [[mandarinščina]], ki ga govori 70% populacije, [[Wu]] (Šangalščina<ref>Šangalščina je skupno ime za različne dialekte jezika Wu. Zahodni jezikoslovci uporabljajo pojem »Šangalščina« kot posplošitev dialektov Wu.</ref>), [[kantonščina]], [[Yue]], [[Min (jezik)|Min]], [[Xiang]], [[Gan]] in [[Hakka]]. Ne-sintske jezike govorijo različne etične skupine; sem sodijo [[mongolščina]], [[tibetanščina]], [[turščina]] in [[korejščina]].<ref name=language>[http://english.gov.cn/2005-08/16/content_23691.htm Jeziki] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130725061022/http://english.gov.cn/2005-08/16/content_23691.htm |date=2013-07-25 }}. 2005. GOV.cn. Pridobljeno 26.5.2007.</ref>

Klasična [[kitajska pisava]] je bila glavna [[pisava]] do srede 20. stoletja, ko so jo [[komunizem|komunisti]] poenostavili.

== Glej tudi ==

{{V sorodnikih|Kitajska|zbirka=China}}

* [[Zgodovina Kitajske]]
* [[Kitajci]]
* [[Kitajska kultura]]
* [[Tradicionalna kitajska medicina]]

== Reference ==
{{opombe}}

== Zunanje povezave ==

{{ikona en}}
* [http://www.state.gov/r/pa/ei/bgn/18902.htm Opombe o Kitajski]
* [http://www.chinaontv.com/Map.aspx?sm=96 Atlas Kitajske] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070106134506/http://www.chinaontv.com/Map.aspx?sm=96 |date=2007-01-06 }}
* [http://chinadigitaltimes.net/ Spletni portal z novicami]
* [http://www.nyinquirer.com/nyinquirer/2006/10/chinas_21st_cen.html Kitajska v 21. stoletju]
* [http://www.omedia.org/Show_Article.asp?DynamicContentID=2180&MenuID=719&ThreadID=1014008 Dr Rivka Shpak-Lissak: Zgodovinsko ozadje Kitajske] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071009220213/http://www.omedia.org/Show_Article.asp?DynamicContentID=2180&MenuID=719&ThreadID=1014008 |date=2007-10-09 }}

{{normativna kontrola}}

{{geo-stub}}

[[Kategorija:Vzhodna Azija]]
[[Kategorija:Kitajska|*]]