Aravaki
 Aravaška ženska, risba Johna Gabriela Stedmana | |
| Regije z večjim številom pripadnikov | |
|---|---|
| Južna Amerika, Karibi | |
| Jeziki | |
| aravaščina, aravaški jeziki, jezik taino, karibska angleščina, karibska španščina, kreolski jeziki | |
| Religija | |
| avtohtona ameriška religija, krščanstvo |
Aravaki so skupina avtohtonih ljudstev severne Južne Amerike in Karibov. Natančneje, izraz "Aravak" se je v različnih obdobjih uporabljal za ljudstvo Lokono iz Južne Amerike in ljudstvo Taíno, ki sta zgodovinsko živeli na Velikih Antilih in severnih Malih Antilih v Karibih. Vse te skupine so govorile sorodne aravaške jezike.[1]
Ime
[uredi | uredi kodo]
Zgodnji španski raziskovalci in upravitelji so uporabljali izraza Aravaki in Karibi, da bi razlikovali karibska ljudstva, pri čemer so bili Karibi rezervirani za domorodne skupine, ki so jih imeli za sovražne, Aravaki pa za skupine, ki so jih imeli za prijateljske.[2]
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]
Aravaški jeziki so se morda pojavili v dolini reke Orinoko. Kasneje so se zelo razširili in postali daleč najobsežnejša jezikovna družina v Južni Ameriki v času evropskega stika, z govorci, ki so bili na različnih območjih vzdolž rek Orinoko in Amazonke ter njihovih pritokov.[3] Skupina, ki se je identificirala kot Aravaki, znana tudi kot Lokono, je naselila obalna območja današnje Gvajane, Surinama, Grenade, Bahamov, Jamajke [4] in dele otokov Trinidad in Tobago.[5] [6]
V nekem trenutku se je na Karibih pojavila aravaško govoreča kultura Taíno. Predstavljala sta jo dva glavna modela, ki pojasnjujeta prihod prednikov Taíno na otoke; "Krožno-karibski" model nakazuje izvor v kolumbijskih Andih, povezanih z ljudstvom Arhuako, medtem ko amazonski model podpira izvor v porečju Amazonke, kjer so se razvili aravaški jeziki.[7] Taíno so bili med prvimi Američani, ki so se srečali z Evropejci. Krištof Kolumb je na svojem prvem potovanju leta 1492 obiskal številne otoke in poglavarstva, čemur je leta 1493 sledila ustanovitev naselbine La Navidada[8] na otoku Hispanioli, prve stalne španske naselbine v Ameriki. Odnosi med Španci in ljudstvom Taino so se sčasoma poslabšali. Domnevno so nekateri poglavarji ljudstva Taina na nižji ravni raziskovalcem pripisali nadnaravni izvor. Ljudstvo Taino je verjelo, da so bili raziskovalci mitska bitja, povezana s podzemljem, ki so uživala človeško meso. Zato so pripadniki ljudstva Taino naselbino La Navidad zažgali in ubili 39 mož.[9] Obstajajo dokazi o jemanju človeških trofej in obrednem kanibalizmu vojnih ujetnikov med Aravaki in drugimi indijanskimi skupinami, kot sta Karibi in Tupinamba.[10]
Z ustanovitvijo naselbine La Isabelle in odkritjem nahajališč zlata na otoku je število španskih naseljencev na Hispanioli začelo močno naraščati, medtem ko so bolezni in spopadi s Španci vsako leto zahtevali smrt na deset tisoče pripadnikov ljudstva Taíno. Do leta 1504 so Španci strmoglavili še zadnjega od poglavarjev Taíno na Hispanioli in vzpostavili vrhovno oblast španskih kolonistov nad zdaj podjarmljenim ljudstvom Taíno. V naslednjem desetletju so španski kolonisti izvajali genocid nad preostalimi Taíni na Hispanioli, ki so bili zasužnjeni, pobiti ali izpostavljeni boleznim.[11] Prebivalstvo Hispaniole na točki prvega evropskega stika je ocenjeno na nekaj sto tisoč do več kot milijon ljudi, vendar je do leta 1514 padlo na zgolj 35.000. Do leta 1509 so Španci uspešno osvojili Portoriko in podjarmili približno 30.000 prebivalcev ljudstva Taíno. Do leta 1530 je na Portoriku živelo le še 1148 Taínov. [12]
Večina Aravakov na Antilih je po španski osvojitvi izumrla ali se med seboj poročala. V Južni Ameriki so skupine, ki govorijo aravaščino, zelo razširjene, od jugozahodne Brazilije do Gvajan na severu in predstavljajo širok spekter kultur. Najdemo jih predvsem v območjih tropskih gozdov severno od Amazonke. Tako kot pri vseh amazonskih domorodnih ljudstvih je stik z evropskimi priseljenci povzročil spremembo kulture in depopulacijo teh skupin. [13]
Sodobno prebivalstvo in potomci
[uredi | uredi kodo]
Španci, ki so leta 1492 prispeli na Bahame, Kubo in Hispaniolo (danes Haiti in Dominikanska republika ) in kasneje v Portoriko, so na svoje prve odprave pripeljali le malo žensk. Številni raziskovalci in zgodnji kolonisti so se križali z ženskami iz ljudstva Taíno, ki so kasneje rodile otroke mestizo ali mešane rase. Te rase vključujejo druge domorodne skupine, Špance/Evropejce in afriške sužnje, ki so jih pripeljali med atlantsko trgovino s sužnji. Skozi generacije se številni potomci mešane rase še vedno identificirajo kot Taíno ali Lokono.
V 21. stoletju ti potomci, ki štejejo približno 10.000 Lokonov, živijo predvsem na obalnih območjih Venezuele, Gvajane, Surinama in Francoske Gvajane, z dodatnimi Lokoni, ki živijo v širši regiji. Za razliko od mnogih domorodnih skupin v Južni Ameriki, prebivalstvo Lokona narašča.[14]
Znameniti pripadniki Aravakov
[uredi | uredi kodo]- Damon Gerard Corrie, Barbados Lokono po rodu Gvajanski Lokono, radikalni mednarodni aktivist za pravice domorodcev in ustvarjalec militantne Organizacije za obrambo domorodne demokracije/IDDO, edine obstoječe globalne vseplemenske in večrasne nevladne organizacije domorodcev.[15] Je tudi ustvarjalec edinega fonetičnega angleško-aravaškega slovarja (2021),[16] in edine obsežne knjige o kulturi Lokono-Aravakov, imenovani 'Lokono Arawaks' (2020),[17] in o tradicionalni lokono-aravaški duhovnosti v »Amazonska mitična in legendarna bitja v orlovem klanu Lokono-Aravak ustnem izročilu Gvajane«,[18] in drugo delo, ki izpodbija kolonialno različico zgodovine Barbadosa s kljigo »Zadnje Aravaško dekle rojeno na Barbadosu - pripoved iz 17. stoletja« (2021)[19], da ob evropski naselitvi na Barbadosu ni bilo nobenih domorodcev.
- John P. Bennett (Lokono), prvi ameriški Indijanec, posvečen v anglikanskega duhovnika v Gvajani, jezikoslovec in avtor Arawak-English Dictionary (1989). [20]
- Foster Simon, umetnik, [21]
- Oswald Hussein, umetnik
- Jean La Rose, aravaški okoljevarstvenik in aktivist za pravice staroselcev v Gvajani.
- Lenox Shuman, gvajanski politik
- George Simon (Lokono), umetnik in arheolog iz Gvajane. [22]
- Tituba, prva ženska, ki je bila leta 1692 obtožena čarovništva. Za več informacij si oglejte sojenja čarovnicam v Salemu.[23]
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]- Adaheli, Sonce v mitologiji regije Orinoko
- Aiomun-Kondi, aravaško božanstvo, je ustvarilo svet v aravaški mitologiji
- aravaški jeziki
- karibski jeziki
- Razvrstitev avtohtonih ljudstev Amerike
- jezik garifuna
- Seznam avtohtonih imen vzhodnokaribskih otokov
- Seznam indijanskih ljudstev v ZDA
- Maipurski jeziki
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Rouse, Irving (1992). The Tainos. Yale University Press. str. 5. ISBN 0300051816. Pridobljeno 16. junija 2015.
Island Carib.
- ↑ Kim, Julie Chun (2013). »The Caribs of St. Vincent and Indigenous Resistance during the Age of Revolutions«. Early American Studies. 11 (1): 117–132. doi:10.1353/eam.2013.0007. JSTOR 23546705.
- ↑ Hill, Jonathan David; Santos-Granero, Fernando (2002). Comparative Arawakan Histories: Rethinking Language Family and Culture Area in Amazonia. University of Illinois Press. str. 1–4. ISBN 0252073843. Pridobljeno 16. junija 2014.
- ↑ »The History of Jamaica«. Government of Jamaica.
- ↑ Rouse, Irving (1992). The Tainos. Yale University Press. str. 5. ISBN 0300051816. Pridobljeno 16. junija 2015.
Island Carib.
Rouse, Irving (1992). The Tainos. Yale University Press. p. 5. ISBN 0300051816. Retrieved 16 June 2015.Island Carib.
- ↑ Olson, James Stewart (1991). The Indians of Central and South America: An Ethnohistorical Dictionary. Greenwood. str. 29. ISBN 0313263876. Pridobljeno 16. junija 2014.
- ↑ Rouse, Irving (1992). The Tainos. Yale University Press. str. 30–48. ISBN 0300051816. Pridobljeno 16. junija 2014.
Island Carib.
- ↑ »Hispaniola | Genocide Studies Program«. gsp.yale.edu (v angleščini). Pridobljeno 19. januarja 2017.
- ↑ Keegan, William F. (1992). Destruction of the Taino. str. 51–56.
- ↑ Whitehead, Neil L. (20. marec 1984). »Carib cannibalism. The historical evidence«. Journal de la Société des Américanistes. 70 (1): 69–87. doi:10.3406/jsa.1984.2239.
- ↑ »Hispaniola | Genocide Studies Program«. gsp.yale.edu (v angleščini). Pridobljeno 19. januarja 2017."Hispaniola | Genocide Studies Program". gsp.yale.edu. Retrieved 19 January 2017.
- ↑ »Puerto Rico | Genocide Studies Program«. gsp.yale.edu (v angleščini). Pridobljeno 19. januarja 2017.
- ↑ Lagasse, P. »Arawak«.
- ↑ Olson, James Stewart (1991). The Indians of Central and South America: An Ethno-historical Dictionary. Greenwood. str. 211. ISBN 0313263876. Pridobljeno 16. junija 2014.
- ↑ »The Law on the Indigenous Peoples of Ukraine does not fully comply with international standards - Damon Gerard Corrie | CTRC«. Ctrcenter.org. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. avgusta 2022. Pridobljeno 8. avgusta 2022.
- ↑ Vincent Esca (26. julij 2022). »A Phonetic English to Arawak Dictionary: Corrie, Damon: 9798201102036: Amazon.com: Books«. Amazon. Pridobljeno 8. avgusta 2022.
- ↑ Corrie, Damon (2. september 2020). Lokono-Arawaks: Corrie, Damon: 9781393432555: Amazon.com: Books. ISBN 978-1393432555.
- ↑ Corrie, Damon (14. oktober 2019). Amazonia's Mythical and Legendary Creatures in the Eagle Clan Lokono-Arawak Oral Tradition of Guyana: 9781393821069: Corrie, Damon: Books. ISBN 978-1393821069.
- ↑ Corrie, Damon (28. september 2021). The Last Arawak girl born in Barbados - A 17th Century Tale: Corrie, Damon: 9781393841937: Amazon.com: Books. ISBN 978-1393841937.
- ↑ »As Indigenous Heritage Month continues… Indigenous artists pay homage to Lokono Priest John Bennett«. Guyana Chronicle. 13. september 2015. Pridobljeno 20. januarja 2021.
- ↑ Neola Damon (8. september 2019). »Indigenous art exhibition honours George Simon – Department of Public Information, Guyana«. Dpi.gov.gy. Pridobljeno 8. avgusta 2022.
- ↑ »The Arawaks left their physical signatures here - George Simon«. Guyana Chronicle. 7. september 2015. Pridobljeno 20. januarja 2021.
- ↑ »Tituba's Race—Black, Indian, Mixed? How Would We Know?«. ThoughtCo. 1. januar 2010. Pridobljeno 20. januarja 2021.
Bibliografija
[uredi | uredi kodo]