Bivol
| Bubalina | |
|---|---|
| |
| kafrski bivol (Syncerus caffer) | |
Znanstvena klasifikacija 
| |
| Domena: | Eukaryota (evkarionti) |
| Kraljestvo: | Animalia (živali) |
| Deblo: | Chordata (strunarji) |
| Razred: | Mammalia (sesalci) |
| Red: | Artiodactyla (sodoprsti kopitarji) |
| Družina: | Bovidae (votlorogi) |
| Poddružina: | Bovinae (govedo) |
| Pleme: | Bovini |
| Podpleme: | Bubalina (bivol) Rütimeyer, 1865 |
| Tipska vrsta | |
| Bubalus bubalis (vodni bivol) Linnaeus, 1758
| |
| Rodovi | |
| |
| Sinonimi | |
| |
Bivol (znanstveno ime Bubalina) je skupno ime za dva rodova goveda iz Azije in Afrike. Zrastejo med 1,8 in 3 m. Samec in samica imata rogove, ki so ukrivljeni nazaj ali močno štrlijo na stran.
Pogosto napačno (zaradi dobesednega prevoda angl. Buffalo) imenujemo severnoameriškega bizona kot indijanskega bivola, ki pa s pravim bivolom ni v bližnjem sorodu.
Azijski bivol
[uredi | uredi kodo]- Nižinski anoa (znanstveno ime Bubalus depressicornis), s 60–100 cm plečne višine in 1,6 m dolžine, spada med današnje najmanjše predstavnike divjega goveda. Živi v nižinskih močvirnih gozdovih na Celebesu. Ima črno rjav kožuh, vitke noge in ploščate ter ukrivljene rogove. Zaradi uničevanja naravnega okolja mu grozi izumrtje.
- Arni ali indijski bivol (tudi vodni bivol, znanstveno ime Bubalus arnee) zraste od 2,5 do 3 m in živi v manjših čredah v močvirjih južne in jugovzhodne Azije. Iz njega so, po vsej verjetnosti, v 3. tisočletju pr. n. št., v severni Indiji ali Indokini vzgojili udomačeno obliko za delo v močvirnatih pokrajinah. Ta ima precej skromneje razvite rogove in je razširjena po vseh toplih območjih.
- Divji vodni bivol, Bubalus arnee arnee
- Domači močvirski bivol, Bubalus arnee carabanesis
- Domači rečni bivol, Bubalus arnee bubalis
Afriški bivol
[uredi | uredi kodo]V Afriki je, južno od Sahare, razširjen kafrski bivol (afriški bivol, znanstveno ime Syncerus caffer). 2,6 m dolg in do 1,7 m visok bivol ima črno rjav kožuh ter orjaške zakrivljene rogove. Živi v velikih čredah.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Hassanin, Alexandre; Ropiquet, A. (2004). »Molecular phylogeny of the tribe Bovini (Bovidae, Bovinae) and the taxonomic status of the Kouprey, Bos sauveli Urbain 1937«. Molecular Phylogenetics and Evolution. 33 (3): 896–907. doi:10.1016/j.ympev.2004.08.009. PMID 15522811.[mrtva povezava]
Viri
[uredi | uredi kodo]Leksikon živali. Tržič: Učila International. 2008. ISBN 978-961-6582-23-0.