Pojdi na vsebino

Charles Baudelaire

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Charles Baudelaire
Portret
RojstvoCharles-Pierre Baudelaire
9. april 1821({{padleft:1821|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:9|2|0}})[1][2][…]
nekdanje 11. pariško okrožje[d]
Smrt31. avgust 1867({{padleft:1867|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:31|2|0}})[1][2][…] (46 let)
Pariz[4]
Državljanstvo Francija[5]
Poklicpesnik, likovni kritik, esejist, prevajalec, pisatelj, literarni kritik, prevajalec, kritik, novinar
PodpisPodpis

Charles Pierre Baudelaire (bodlêr), francoski pesnik, esejist, kritik in prevajalec, * 9. april 1821, Pariz, Francija, † 31. avgust 1867, Pariz.

Življenjepis

[uredi | uredi kodo]

Baudelaire je po očetovi smrti živel v nenehnih sporih z očimom in materjo. Leta 1841 ga je očim poslal na potovanje v Indijo, da bi ga odvrnil od boemskega življenja. Polnoleten si je s pomočjo dediščine po očetu omislil neurejeno življenje in se posvetil književnosti. Leta 1848 je mimogrede sodeloval v revoluciji bil nato 1857 obsojen zaradi »nemoralnosti« svojih pesmi. Leta 1864 je odšel v Bruselj. Pred smrtjo se je vrnil v Pariz, kjer je 1867 umrl.[6]

Književno delo

[uredi | uredi kodo]

Baudelairovo književno delo obsega poleg pomembnih kritičnih spisov o knjževnosti in likovni umetnosti predvsem pesniško zbirko Rože zla (Les Fleurs du mal, 1857; slovenski prevod 1977; (COBISS)) in zbirko pesmi v prozi Pariški spleen (Spleen de Paris, 1869, slovenski prevod 1992), s katerima je zaslovel in utrl pot novoromantični, dekadenčni in simbolistični književnosti. Zbirki sta klasika francoske književnosti.

Druga dela:[7]

  • La Fanfarlo (1847)
  • Umetni raj (Les paradis artificiels, 1860)
  • Estetske posebnosti (Curiosités esthétiques, 1868)

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]
  1. 1,0 1,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  2. 2,0 2,1 Charles Baudelaire
  3. 3,0 3,1 Charles BaudelaireOUP, 2006. — ISBN 978-0-19-977378-7
  4. Бодлер Шарль // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1969.
  5. Biblioteca Virtual Miguel de Cervantes — 1999.
  6. Kos, Janko, Pregled svetovne književnosti, DZS, Ljubljana1982
  7. Veliki splošni leksikon; knjiga 2, DZS, Ljubljana, 2006
pFad - Phonifier reborn

Pfad - The Proxy pFad of © 2024 Garber Painting. All rights reserved.

Note: This service is not intended for secure transactions such as banking, social media, email, or purchasing. Use at your own risk. We assume no liability whatsoever for broken pages.


Alternative Proxies:

Alternative Proxy

pFad Proxy

pFad v3 Proxy

pFad v4 Proxy