Devon (geološka doba)
| Devon (geološka doba) pred 419.2–419.2 milijoni let | |
| Srednja vrednost atmosferskega O 2 skozi obdobje |
ok. 15 prost. % (75 % sedanje vrednosti) |
| Srednja vrednost atmosferskega CO 2 skozi obdobje |
ok. 2200 ppm (8 krat pred industrijske vrednosti) |
| Srednja površinska temperatura skozi obsobje | ok. 20 °C (6 °C nad sedanjo vrednostjo) |
| Višina gladine (nad sedanjo) | Relativno stalna okoli 189 m, skozi obdobje počasi pada proti 120 m[1] |
Dogodki devona -420 — – -410 — – -400 — – -390 — – -380 — – -370 — – -360 — – Ključni dogodki devona. Lestvica: pred milijoni let. | |
Devón (tudi devonij) je geološka doba v paleozoiku, ki se je raztezala od konca silurja pred 416 milijoni let, do začetka karbona pred 359 milijoni let. Kot pri drugih geoloških dobah, so skalovja, ki označujejo začetek in konec dobe, dobro opredeljena, vendar se natančno obdobje lahko razlikuje za 5-15 milijonov let.
Poimenovanje dobe
[uredi | uredi kodo]Doba je dobila ime po pokrajini Devonshire, kjer so jo prvič opisali. Kasneje so našli njene oblike mnogo bolj izražene v Moskovskem bazenu. V tem času se je dvignilo mogočno Kaledonsko gorstvo priključilo se je severnoatlantskemu kopnu in ga močno povečalo. Istočasno so se dvignili iz morja Severna, Srednja in Južna Evropa in so tudi obstale. Veliko devonskih usedlin imamo v Sloveniji v Karavankah, na Balkanu pa v Bosni, Srbiji, Makedoniji in okoli Bospora.
Rastlinstvo v Devonu
[uredi | uredi kodo]Iz fosilnih ostankov se pokaže da je v tej dobi prevladovala ves čas mila klima, ki je omogočila rast drevesastih praprotnic, katere so dosegale višino do 10m. Močno so bili razširjeni tudi Psilofiti in alge, zlasti rjave - Fucoidae.
Živalstvo v Devonu
[uredi | uredi kodo]V Devonu so prišle prve živali iz sladke vode na kopno, to so bile prve dvoživke, potomci resoplavutaric, ki so skupaj s pljučaricami živele v sladkih vodah. Proti koncu Devona so se pojavile tudi hrustančnice. Med ribami je zanimiva oklepnica Pterichthys-(riba s perutmi) in razne vrste ostvarji, veleraki, ki so izumirali in ramenonožci- najpomembnejši Spirifer ter glavonožci- Goniatiti ti so predniki Amonitov. Vse prve ribe so iz tega obdobja.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Haq, B. U.; Schutter, SR (2008). »A Chronology of Paleozoic Sea-Level Changes«. Science. 322 (5898): 64–68. Bibcode:2008Sci...322...64H. doi:10.1126/science.1161648. PMID 18832639.
- ↑ Parry, S. F.; Noble, S. R.; Crowley, Q. G.; Wellman, C. H. (2011). »A high-precision U–Pb age constraint on the Rhynie Chert Konservat-Lagerstätte: time scale and other implications«. Journal of the Geological Society. London: Geological Society. 168 (4): 863–872. doi:10.1144/0016-76492010-043.
- ↑ Kaufmann, B.; Trapp, E.; Mezger, K. (2004). »The numerical age of the Upper Frasnian (Upper Devonian) Kellwasser horizons: A new U-Pb zircon date from Steinbruch Schmidt(Kellerwald, Germany)«. The Journal of Geology. 112 (4): 495–501. Bibcode:2004JG....112..495K. doi:10.1086/421077.
- ↑ Algeo, T. J. (1998). »Terrestrial-marine teleconnections in the Devonian: links between the evolution of land plants, weathering processes, and marine anoxic events«. Philosophical Transactions of the Royal Society B: Biological Sciences. 353 (1365): 113–130. doi:10.1098/rstb.1998.0195.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
- Zemljevid kopna in morja v Devonu v en.: [1]
| Paleozoik | |||||
|---|---|---|---|---|---|
| Kambrij | Ordovicij | Silur | Devon | Karbon | Perm |
