Fran Saleški Finžgar

Fran Saleški Finžgar
Rojstvo	9. februar 1871({{padleft:1871|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:9|2|0}})[…] Doslovče
Smrt	2. junij 1962({{padleft:1962|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:2|2|0}})[…] (91 let) Ljubljana
Poklic	jezikoslovec, pesnik, pisatelj, duhovnik, prevajalec, otroški pisatelj, dramatik, urednik
Narodnost	Slovenec
Državljanstvo	SFRJ  Kraljevina Jugoslavija  SHS  Cislajtanija
Pomembnejša dela	Na Gosposvetskem polju Pod svobodnim soncem

Fran Saleški Finžgar, slovenski pisatelj, dramatik, prevajalec in duhovnik * 9. februar 1871, Doslovče, † 2. junij 1962, Ljubljana.

V slovenski književnosti je pomemben in poznan predvsem zaradi svojih daljših in krajših pripovedi o kmečkem in meščanskem življenju, pisal pa je tudi ljudske igre. Njegova dela so namenjena tako mladi kot starejši populaciji.

Življenje

Pisatelj je bil rojen v Doslovčah, vasi pod Stolom na Gorenjskem, v revni kajžarski družini. Oče France si je pomagal kot krojač. Mati mu je bila Terezija (Reza) Ažman. Brezskrbnega otroštva je bilo konec, ko je moral na Breznico v enorazrednico. Ker je že tam pritegnil učiteljevo in župnikovo pozornost, so prepričali očeta, da ga je poslal pozneje v Radovljico v 3. razred osnovne šole. Tam se je tudi naučil nemškega jezika. Bil je odličnjak, čeprav je večino svojega časa prebil na paši. Po končanem osnovnem šolanju doma in v Radovljici je od leta 1882 do 1891 obiskoval gimnazijo v Ljubljani. Zaradi posmehovanja drugih otrok je tam preživljal notranjo krizo. Krize so se potem v njegovem življenju nekajkrat ponovile. Prvi razred je moral ponavljati, vendar je začetne težave uspešno premagal in leta 1891 z odliko maturiral. Šolanje je nadaljeval v Bogoslovnem semenišču Ljubljana. Posvečen je bil leta 1894. Kot duhovnik je služboval v Bohinju, na Jesenicah, v Kočevju, v Idriji, Sori pri Medvodah, Želimljah in drugod. Leta 1918 je odšel na svoje zadnje službeno mesto v Trnovo v Ljubljani. Tam je bil leta 1936 upokojen, a je še vedno zelo aktivno delal kot duhovnik in pisatelj. Zagovarjal je povezovanje vseh Slovencev med drugo svetovno vojno in odpor proti okupatorjem. Poleti 1944 je praznoval kot zlatomašnik. Za tem je komaj preživel v bombardiranju, ki je močno poškodovalo njegovo hišo. Do smrti je živel v Ljubljani, v hiši na Koleziji, ki jo je načrtoval Anton Suhadolc (ob potoku Gradaščica). Ulica, ob kateri stoji njegov dom, se danes imenuje Finžgarjeva ulica št. 12. Rojstna hiša v Doslovčah je urejena v muzej, po njem se je imenovala Finžgarjeva nagrada za literaturo.

Bil je urednik Mladike in med prvimi rednimi člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti, od 1941 tudi častni meščan Ljubljane.

Delo

Plakat za predstavo Divji lovec v Narodnem gledališču leta 1919

Na začetku svoje književne poti je Finžgar pisal tudi pesmi, kar je kasneje opustil. Nadaljeval je s pripovednimi deli iz kmečkega in meščanskega življenja. V verjetno najbolj znanem delu Pod svobodnim soncem s podnaslovom Povest davnih dedov (1906-1907) je prikazal spopadanje med Slovani (v delu so imenovani Sloveni) in Bizantinci. Ima napeto in razširjeno zgodbo, ki naj bi spodbujala narod. Ob prvi svetovni vojni je nastala vojna kronika Prerokovana, ki vsebuje pripovedi Boji, Prerokbe zore, Kronika gospoda Urbana in druge.

V ljudskih povestih je upodobil svet, ki ga je poznal iz mladosti (povesti Strici, Dekla Ančka, Beli ženin), prav tako v ljudskih igrah Divji lovec, Veriga, Razvalina življenja. Spomine na mladost je predstavil v delu Leta mojega popotovanja (1957). Pisal je tudi za mladino (Študent naj bo, Gospod Hudournik, Makalonca).

Leto	Delo	Leto	Delo
1890	potopis Iz veselih časov	1914	dramsko delo Veriga
1891	dramski prizor Na Gosposvetskem polju	1915	cikel Prerokovana
1891	govor Arburetum	1915	avtobiografska novela Konjička bom kupil
1892	črtica Francetov France	1916	novela Boji
1893	povest Gozdarjev sin	1917	Kronika gospoda Urbana
1894	novela Zaroka opolnoči	1918	črtica Golobova njiva
1896	idilični ep Triglav	1918	črtica Slike brez okvirja
1897	kratka značajka Pri Klemenčku	1919	črtica Polom
1898	kmečka povest Stara in nova hiša	1920	dramsko besedilo Razvalina življenja
1899	pripoved Deteljica	1923	črtica Razodetje
1899	pripoved Kvišku	1923	ciklus treh zgodb Pisarna
1899	kmečka povest Dovolj pokore	1924	novela Beli ženin
1900	potopis Oranže in citrone	1925	črtica Gospod
1901	novela Oče je…	1926	povest Strici
1902	dramsko besedilo Divji lovec	1931	potopis Prek poljskih polj
1903	ciklus črtic Moja duša vasuje	1934	Gospod Hudournik
1904	socialni roman Iz modernega sveta	1935	socialne črtice Sibirija
1905	povest Srečala sta se	1937	novela Tale naš Jaka
1906-1907	zgodovinski roman Pod svobodnim soncem	1938	novela Za prazen nič
1908	zgodba Življenje in smrt mohorske knjige	1939	zgodba Kovač popotnik
1909	avtobiografska povest Študent naj bo	1939	zgodba Prekvata ovca
1910	lovska črtica Na petelina	1944	alegorija Makalonca
1911	črtica Ecce homo; Naš vsakdanji kruh	1944	alegorija Kolednikove Prikazni
1912	novela Sama	1951	povest Mirna pota
1912	dramsko besedilo Naša kri	1951	črtica Njiva
1913	povest Dekla Ančka	1953	ljudska povest Gostač Matevž
1957	spomini Leta mojega popotovanja	1958	novela Na dopustu

Viri

• Šifrer, Jože (1983). Znameniti Slovenci: Franc Saleški Finžgar. Ljubljana: Partizanska knjiga.
• Bogataj, Janez; Glavan, Mihael (2021). Franc Saleški Finžgar - vera v resnico, lepoto in pravico. Album. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Glej tudi

• Finžgarjeva rojstna hiša
• Pot kulturne dediščine
• seznam slovenskih akademikov
• seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti
• slovenska književnost
• seznam častnih meščanov Ljubljane
• seznam slovenskih duhovnikov
• seznam slovenskih pisateljev
• seznam slovenskih urednikov

Zunanje povezave

• Grafenauer Ivan. »Finžgar Fran Saleški«. Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.
• http://www.zirovnica.si/podrocje.aspx?id=241 Arhivirano 2007-10-29 na Wayback Machine.
• http://www.dogaja.se/opis/fran_saleski_finzgar/10024 Arhivirano 2009-12-16 na Wayback Machine.
• Miran Hladnik: Ob 50-letnici Finžgarjeve smrti, 2012.