Pojdi na vsebino

Grozni

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Grozni

Грозный
Druge transkripcije
 • ČečenskoСоьлжа-ГӀала
V smeri ure z vrha, Trg Ahmata Kadirova, Mestni stolpi Groznega ponoči, Vajnahova plesna šola, Narodni muzej Čečenske republike, dvorišče mošeje Ahmada Kadirova ponoči
Zastava Grozni
Zastava		Grb Grozni
Grb
Lega: Grozni
Zemljevid
Grozni se nahaja v Čečenija
Grozni
Grozni
Lega: Grozni
Grozni se nahaja v Rusija
Grozni
Grozni
Grozni (Rusija)
Grozni se nahaja v Evropa
Grozni
Grozni
Grozni (Evropa)
Koordinati: 43°18′45″N 45°41′55″E / 43.31250°N 45.69861°E / 43.31250; 45.69861
DržavaRusija
Federalni subjektČečenija[1]
Ustanovitev1818[2]
Status City od1869[2]
Upravljanje
 • TeloSvet poslancev[3]
 • Župan[5]Has-Magomed Kadirov[4]
Površina
 • Skupno324,16 km2
Nadm. višina
130 m
Prebivalstvo
 • Ocena 
(2018)[6]
297.137
 • Podrejenmestu republiškega pomena Grozni[7]
 • Glavno mestorepublike Čečenije[8]
 • Glavno mesto mesta republiškega pomena Grozni[7]
 • Urbano okrožjeUrbano okrožje Grozni[9]
 • Glavno mesto Urbanega okrožja Grozni[9], Groznenski občinski rajon[10]
Časovni pasUTC+3
Poštne številke[11]
364000, 364001, 364006, 364008, 364011, 364013–364018, 364020–364022, 364024, 364028–364031, 364034, 364035, 364037, 364038, 364040, 364042, 364043, 364046, 364047, 364049, 364051, 364052, 364058, 364060–364063, 364066, 364068, 364700, 366000
Omrežne skupine+7 8712
OKTMO ID96701000001
Uradni praznik5. oktober[12]
Spletna strangrozmer.ru

Grozni (rusko Грозный, latinizirano: Groznyj, IPA: [ˈgroznɨj]; čečensko Соьлжа-ГӀала, latinizirano: Sölƶa-Ġala)[14] je glavno mesto Čečenije v Rusiji. Mesto leži ob reki Sunži. Leta 2021 je imelo 328.533 prebivalcev.[15] Prejšnje ime mesta je Groznaja (do 1870).[2]

Ime

[uredi | uredi kodo]

V ruščini ime Grozni pomeni enako kot v slovenščini. V čečenščini je uradno ime enako, neuradno pa je kraj znan kot Sölƶa-Ġala, kar dobesedno pomeni mesto ob reki Sunži.

Med prvo čečensko vojno leta 1996 so čečenski uporniki mesto preimenovali v Džohar-Ghala, dobesedno mesto Džoharja, po prvem predsedniku Čečenske republike, Džoharju Dudajevu. Decembra 2005 je čečenski parlament glasoval za preimenovanje mesta v Ahmad-Kala (po Ahmadu Kadirovu), kar je zavrnil njegov sin Ramzan Kadirov, premier in poznejši predsednik republike.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Trdnjava Groznaja je bila odprta leta 1818 kot rusko vojaško oporišče ob reki Sunži.[2] Zgradil jo je general Aleksej Petrovič Jermolov. Ko se je to območje priključilo Rusiji, je bilo oporišče že zastarelo za vojaško rabo in 11. januarja 1870 je naselje dobilo mestne pravice ter bilo preimenovano v Grozni.

Leta 1893 je bila v mestu odprta prva naftna vrtina.[16] Do leta 1900 je 11 podjetij odprlo 116 vrtin. Pri črpanju nafte so sodelovali tudi Alfred Nobel, ustanovitelj Nobelove nagrade, in družina Rotschild. Prebivalstvo se je med letoma 1897 in 1913 podvojilo z 15.600 na 30.400,[17] Grozni pa je postal eden največjih industrijskih centrov Kavkaza.[18]

Med prvo čečensko vojno se je v Groznem odvijala velika bitka, ki je trajala od decembra 1994 do februarja 1995, ko so ruske sile mesto zavzele. Zaradi bojev in ruskega bombandiranja je bil velik del mesta uničen.[19] 1996 je bila Rusija poražena in njena vojska pregnana iz Groznega.

Grozni je bil središče dogajanja tudi med drugo čečensko vojno, ko je v njem med oktobrom 1999 in februarjem 2000 potekala silovita bitka. V začetku spopadov je Rusija v raketnem napadu na tržnico, porodnišnico in mošejo ubila več kot 140 ljudi.[20] V sledečem obstreljevanju mesta je bila večina Groznega porušenega. Febrarja 2000 ga je zasedla Rusija. Po Združenih narodih je bil Grozni leta 2003 najbolj uničeno mesto na svetu.[21]

Med letom 1989 in 2002 je število prebivalcev padlo za 47,3% (iz 399.688 na 210.720).[22]

Po letu 2003 se je začela ponovna gradnja mesta.[23] Obnovljenih je bilo 250 km cest, 13 mostov in okrog 900 trgovin.[24] Leta 2005 je bilo mesto ponovno povezano z železnico, leta 2007 pa je bilo ponovno odprto letališče. Prvi mednarodni polet z mestnega letališča je bil 16. novembra 2009.[25]

Geografija

[uredi | uredi kodo]

V Groznem je vlažno kontinentalno podnebje (Köppen: Dfa) z vročimi poletji in mrzlimi zimami. Višek padavin je na začetku poletja, ko je tudi višek sončnega obsevanja.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ 1,0 1,1 Decree #500
  2. ↑ 2,0 2,1 2,2 2,3 Энциклопедия Города России. Moscow: Большая Российская Энциклопедия. 2003. str. 111–112. ISBN 5-7107-7399-9.
  3. ↑ Ustanovna listina mesta Grozni, člen 28
  4. ↑ Uradno spletno mesto mesta Grozni. [1], Župan
  5. ↑ Ustanovna listina mesta Grozni, člen 47
  6. ↑ http://www.gks.ru/free_doc/doc_2018/bul_dr/mun_obr2018.rar; datum arhiviranja: 26 julij 2018; datum pridobitve: 25 julij 2018; URL v arhivu: https://web.archive.org/web/20180726010024/http://www.gks.ru/free_doc/doc_2018/bul_dr/mun_obr2018.rar.
  7. ↑ 7,0 7,1 Constitution of the Chechen Republic
  8. ↑ Constitution of the Chechen Republic, Article 59
  9. ↑ 9,0 9,1 Law #44-RZ
  10. ↑ Law #12-RZ
  11. ↑ Почта России. Информационно-вычислительный центр ОАСУ РПО. (Russian Post). Поиск объектов почтовой связи (Postal Objects Search) (rusko)
  12. ↑ Ustanovna listina mesta Grozni, člen 2
  13. ↑ »Численность постоянного населения Российской Федерации по муниципальным образованиям на 1 января 2023 года (с учётом итогов Всероссийской переписи населения 2020 г.)«. rosstat.gov.ru. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. aprila 2024. Pridobljeno 18. decembra 2023.
  14. ↑ »Chechen table of correspondence Cyrillic-Roman (BGN/PCGN 2008 Agreement)« (PDF). National Geospatial-Intelligence Agency. Pridobljeno 4. februarja 2022.
  15. ↑ ru-pop-ref|2021Census
  16. ↑ Oil and Geopolitics in the Caspian Sea Region. Westport, Connecticut, London: Praeger. 1999. str. 9–10. ISBN 0-275-96395-0.
  17. ↑ »Записки краеведа - А.А. Ваксман«. grozny.vrcal.com. Pridobljeno 25. februarja 2022.
  18. ↑ The Oil and the Glory: The Pursuit of Empire and Fortune on the Caspian Sea. United States of America: Random House. 2007. str. 32–33. ISBN 978-0-375-50614-7.
  19. ↑ Williams, Brian Glyn (1. marec 2001). »The Russo‐Chechen War: A Threat to Stability in the Middle East and Eurasia?«. Middle East Policy (v angleščini). Zv. 8, št. 1. str. 128–148. doi:10.1111/1475-4967.00012. ISSN 1061-1924.
  20. ↑ »Chechens Believe Russia's Aim Is to Obliterate Nation«. Los Angeles Times (v ameriški angleščini). 7. november 1999. Pridobljeno 13. januarja 2024.
  21. ↑ »Programmes ǀ[[Kategorija:Strani z navadnim IPA]] From Our Own Correspondent ǀ[[Kategorija:Strani z navadnim IPA]] Scars remain amid Chechen revival«. BBC News. 3. marec 2007. Pridobljeno 5. maja 2009. {{navedi novice}}: Navzkrižje URL–ja in wikipovezave (pomoč)
  22. ↑ »Groznyj«. www.citypopulation.de. 13. januar 2024. Pridobljeno 13. januarja 2024.
  23. ↑ Shevelkina, Julia (25. november 2016). »Seven years after the end of the war, is it safe to travel in Chechnya?«. RBTH.
  24. ↑ The Glittering New Face Of The Once War-Torn Capital Of Chechnya Arhivirano June 28, 2013, at Archive.is Retrieved on April 23, 2012
  25. ↑ International Certificate goes to Grozny Airport Arhivirano November 28, 2009, na Wayback Machine.
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Grozni.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Grozni&oldid=6284781«
pFad - Phonifier reborn

Pfad - The Proxy pFad of © 2024 Garber Painting. All rights reserved.

Note: This service is not intended for secure transactions such as banking, social media, email, or purchasing. Use at your own risk. We assume no liability whatsoever for broken pages.


Alternative Proxies:

Alternative Proxy

pFad Proxy

pFad v3 Proxy

pFad v4 Proxy