Pojdi na vsebino

Lipnica, Avstrija

Lipnica

Leibnitz
Mestna občina
Grb Lipnica
Grb
Lipnica se nahaja v Avstrija
Lipnica
Lipnica
Geografska lega v Avstriji
46°46′59″N 15°32′42″E / 46.78306°N 15.54500°E / 46.78306; 15.54500
DržavaAvstrija Avstrija
DeželaŠtajerska
Politični okrajLipnica, Avstrija
Upravljanje
 • ŽupanHelmut Leitenberger (SPÖ - Avstrijska socialnodemokratska stranka)
Površina
 • Skupno23,52 km2
Nadm. višina
275 m
Prebivalstvo
 (2024-01-01)[2]
 • Skupno13.362
 • Gostota570 preb./km2
Časovni pasoviUTC+1 (CET/CEST)
UTC+2 (CET/CEST)
Poštna številka
8430, 8435, 8451, 8462
Omrežna skupina+43 3452
Avtomobilska oznakaLB
Št. občine61053
Spletna stranwww.leibnitz.at

Lipnica (nemško Leibnitz) je manjše mesto in okrožno središče na Štajerskem v južni Avstriji. Mesto leži na 275 m visokem Lipniškem polju ob železnici Dunaj–Trst, ter se razprostira na površini 23,53 km² in šteje 12.176 prebivalcev (popis 2017).

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

V rimski dobi je bilo v bližini današnje Lipnice v 1. stoletju naše dobe ustanovljeno naselje Flavia Solva, ki je bilo obenem upravno središče. Arheološki sledovi v vzhodnem delu naselja govorijo o manjšem naselju z amfiteatrom, vendar brez utrdb. Za Flavio Solvo so značilne zlasti grobnice z nagrobniki z odličnimi portreti pokojnih.

Čeprav je središče sedanjega mesta le približno 3 km oddaljeno od arheološkega najdišča Flavia Solva, se Lipnica ne more sklicevati na neposrednega naslednika tega rimskega municipija, ustanovljenega v 1. stoletju in dokončno uničenega v zgodnjem 5. stoletju. Ko so se na to območje priselili Bavarci v 9. stoletju, so naseljenci postopoma absorbirali slovansko prebivalstvo, ki je tu domovalo v prejšnjih 500 letih, so vsi spomini na rimsko mesto je že zdavnaj zbledeli.

Umetnostni spomeniki

[uredi | uredi kodo]

Župnijska cerkev sv. Jakoba je romanska stavba postavljena v 13. stoletju, ki so ji v 14. stol. prizidali prezbiterij. V 15. stoletju so cerkev gotsko obokali ter ji prizidali severno stransko ladjo in zvonik. Kapeli na južni strani ladje in prezbiterija sta iz 1667. V baroku so rebra na oboku prezbiterija nadomestili s štukaturo. Leta 1903 pa so preoblikovali cerkveno zunanjščino.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Regionalinformation, bev.gv.at
  2. »Bevölkerung zu Jahresbeginn nach administrativen Gebietseinheiten (Bundesländer, NUTS-Regionen, Bezirke, Gemeinden) 2002 bis 2024 (Gebietsstand 1.1.2024)« (ODS). Statistik Austria.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
pFad - Phonifier reborn

Pfad - The Proxy pFad of © 2024 Garber Painting. All rights reserved.

Note: This service is not intended for secure transactions such as banking, social media, email, or purchasing. Use at your own risk. We assume no liability whatsoever for broken pages.


Alternative Proxies:

Alternative Proxy

pFad Proxy

pFad v3 Proxy

pFad v4 Proxy