Nahuatlščina
| Nahuatlščina | |
|---|---|
| Mexicano, Nahuatl in drugo | |
| Materni jezik | Mehika in Salvador |
| Področje | zvezne države Mexico, Puebla, Veracruz, Hidalgo, Guerrero, Morelos, Tlaxcala, Oaxaca, Michoacán, Durango, in imigranti v ZDA, Salvadorju, Gvatemali in Kanadi |
| Etničnost | Ljudstvo Nahuatl |
Št. maternih govorcev | 1,5 milijona (2000)[1] |
Uto-azteški
| |
Zgodnejše oblike | |
| Narečja | |
| Uradni status | |
Uradni jezik |  Mehika |
| Regulator | Instituto Nacional de Lenguas Indígenas[2] |
| Jezikovne oznake | |
| ISO 639-2 | nah |
| ISO 639-3 | nci klasični nahuatl |
| Glottolog | azte1234 Aztec |
Nahuatlščina [náwatl] (tudi Azteščina) je najbolj govorjen jezik avtohtonih prebivalcev v Mehiki. Bil je tudi jezik Aztekov in majhne države Tlaxcala, ki je bila sovražnik Aztekov.
Nahuatlščino govorijo v raznih pokrajinah v osrednji in južni Mehiki. Medtem ko število govorcev v oddaljenih predelih še vedno raste, je jezik ogrožen v svojih bivših središčih, kot npr. v dolini mesta Ciudad de Mexico in v pokrajini Tlaxcala, ker se otroci v teh krajih učijo le še španščino.
Podatki o številu govorcev nahuatlščine iz popisa leta 2000 (1980):
- Puebla: 416.968, 8,21 % (369.678)
- Veracruz: 338.324, 4,90 % (347.597)
- Hidalgo: 221.684, 9,92 % (177.902)
- Guerrero: 136.681, 4,44 % (128.192)
- San Luis Potosí: 138.523, 6,02 % (127.319)
- Ciudad de México (mesto): 37.450, 0,44 % (83.064)
- Tlaxcala: 23.737, 2,47 % (26.689)
- Morelos: 18.656, 1,20 % (24.067)
- Estado de México: 55.802, 0,43 % (22.689)
Včasih so variante nahuatlščine govorili tudi v Salvadorju in v Nikaragvi.
Sklici
[uredi | uredi kodo]Bibliografija
[uredi | uredi kodo]INEGI [Instituto Nacional de Estadísticas, Geografia e Informática] (2005). Perfil sociodemográfica de la populación hablante de náhuatl (PDF). XII Censo General de Población y Vivienda 2000 (v španščini) (Publicación única izd.). Aguascalientes, Mex.: INEGI. ISBN 970-13-4491-X. Pridobljeno 2. decembra 2008.
| Narodne knjižnice | |
|---|---|
| Drugo | |
