Noč
Nóč je čas (perioda), v katerem je Sonce navidezno pod krajevnim obzorjem. Čas, ko je Sonce nad obzorjem, pa je dan. Noč in dan skupaj tvorita 24 urni koledarski dan. Čas dneva (dnevne svetlobe) se spreminja zaradi več faktorjev: letnega časa, zemljepisne širine in dolžine ali časovnega pasu. Zaradi tega je noč v zimskem čas daljša, v poletnem pa krajša.
Trenutek, ko Sonce navidezno zavzame najnižjo lego pod obzorjem, je polnoč. Ta predstavlja tudi začetek koledarskega dneva. Čas od začetka somraka do noči je večer. Časa od jutra (svita) do večera (mraka), ((koledarski) dan), ne smemo zamenjevati z dnevom, enoto za čas.
Etimologija
[uredi | uredi kodo]Slovenščina in slovanski jeziki
[uredi | uredi kodo]Slovanska imena za noč so sorodna. Osnova izhaja iz praslovanščine, (*notь, *noktь
) in tej so podobne litvansko naktis, latvijsko nakts, staroprusko naktin.[1][2] To je podedovano od (pra)indoevropske *nókʷts
.
|
|
Noč v mitologiji
[uredi | uredi kodo]V grški mitologiji je bila boginja noči Nikta (Niks, starogrško starogrško Νύξ, Νυκτός: Níx, Niktós - noč). V rimski mitologiji ji odgovarja Noks (Nox - noč).[1] Stari Grki in Rimljani Nikte niso spoštovali in ji niso posvečali svetišč. Upodabljali so jo kot zamišljeno žensko s prekritim obrazom v temni obleki.
V nordijski mitologiji je bila boginja noči Not (Nótt), hči Narfija, personifikacije noči, in Aude. Njen tretji mož Delingr je bil personifikacija polnoči. Njun sin Dagr je predstavljal dan. Noti in njenemu sinu so bogovi dali kočije s konjsko vprego in jih postavili na nebo da vsaka dva poldneva obkrožijo Zemljo. Notino kočijo je vlekel črni konj Hrimfaksi, ki je v rani zori pokrival zemljo z roso, s kapljicami iz svojih zapenjenih ust.
Noči skozi zgodovino
[uredi | uredi kodo]- šentjernejska noč (1572)
- noč dolgih nožev (1934)
- kristalna noč (1938)
Prazniki in običaji
[uredi | uredi kodo]- hudičeva noč (Devil's Night)
- pogubna noč (mischief night)
- Valpurgina noč
- velika noč
- noč čarovnic
Noč v kulturi
[uredi | uredi kodo]Glasba
[uredi | uredi kodo]- »Poletna noč«
- »Sveta noč«
Pesništvo
[uredi | uredi kodo]Pripovedništvo
[uredi | uredi kodo]- Dvanajsta noč (Twelfth Night, Or What You Will), William Shakespeare
- Noč (Un di Velt Hot Geshvign), Elie Wiesel
- Noč je moja, dan je tvoj, slovenska ljudska pripovedka
- Sen kresne noči (A Midsummer Night’s Dream), William Shakespeare
- Tisoč in ena noč, zbirka arabskih pravljic, pripovedk, novel, anekdot in humoresk
Slikarstvo
[uredi | uredi kodo]- Zvezdna noč nad Rono, Vincent van Gogh, 1889
- Zvezdna noč (De sterrennacht), Vincent van Gogh, 1889
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]- nočna fotografija
- nočna izmena
- nočni vid
- nočno nebo
- nočno življenje
- nokturno
- polarna noč
- Olbersov paradoks
- svetlobno onesnaženje
- tema
Opombe in sklici
[uredi | uredi kodo]Viri
[uredi | uredi kodo]- Snoj, Marko (1997). Slovenski etimološki slovar. Ljubljana: Mladinska knjiga. COBISS 65179648. ISBN 86-11-14772-3.