Okulus (arhitektura)
Okulus (iz latinčine oculus - oko) je ime za odprtino krožne oblike[1], pogosto manjših dimenzij, običajno na vrhu kupole, lahko pa tudi na tamburju ali na katerem od zidov.
Tnan je že iz Rima (Panteon, Rim|Panteon) in se nadaljuje v srednjem viku[2], posebej pogost je v arhitekturi renesanse (Bramantejev Tempietto) in baroka. Podoben mu je oeil-de-buef.[3] Zanimivo je, da znameniti enciklopedični Atlas arhitekture pojem oculus ne opisuje.
okulus so uporabljali za osvetljavo.[4]
Sklici
[uredi | uredi kodo]Literatura
[uredi | uredi kodo]- Damjanov/Radulić 1967. - Damjanov, Jadranka; Radulić, Ksenija: Oculus, Umjetnost (Likovne umjetnosti), 3. izdanje, Zagreb, 1967., str. 178
- Deanović 1960. – Deanović, Ana: Srednjevjekovna arhitektonska plastika u Stjepanovoj kapeli na Kaptolu, Iz starog i novog Zagreba, II, Zagreb, 1960., 67.-84.
- ELU 1964. - Oculus, Enciklopedija likovnih umjetnosti, sv. 3, Zagreb, 1964., str. 584.
- Müller/Vogel 1999. - Werner Müller; Gunther Vogel: Atlas arhitekture 1, preveo Milan Pelc, Zagreb, 1999.
- Müller/Vogel 2000. - Werner Müller; Gunther Vogel: Atlas arhitekture 2, preveo Milan Pelc, Zagreb, 2000.