Orešek
Orešek (lat. nux) je enostavni suhi plod, ki nastane iz večlistne plodnice.[1] Trdo oplodje obdaja večinoma eno samo seme.
Tipi oreškov
[uredi | uredi kodo]Oreški, ki nastanejo iz enega zraslega plodnega lista - na vrhu ploda ostane ohranjena brazda in vrat pestiča, ki pomagata pri razširjanju plodov[2]
- zlatica (Ranunculus)
- srobot (Clematis) - vrat pestiča je zelo dolg in pokrit z laski
- sretena (Geum) - plod ima kljukico za pritrjanje
Oreški, ki nastanejo iz dveh ali več zraslih plodnih listov:[2]
- breza (Betula), brest (Ulmus), jesen (Fraxinus) - plod je krilat orešek s krilatimi izrastki plodnice, nastale iz dveh zraslih plodnih listov
- gaber (Carpinus betulus) - orešek, nastal iz dveh zraslih plodnih listov, obdaja trokrpi ovoj
- leska (Corylus) - lešnik se razvije iz pestiča, ki je nastal iz treh zraslih plodnih listov
- bukovke (Fagaceae) - plod se razvije iz pestiča, ki je nastal iz dveh zraslih plodnih listov. Zanje - bukev (Fagus sylvatica), hrast, pravi kostanj (Castanea sativa) - je značilno, da jih obdaja skledičast ali bodičast ovoj. Le-tega tvori iz cvetne osi in ovršnih listov.
- ajda (Fagopyrum esculentum) - trioglati plod se razvije iz plodnice, ki je nastala iz treh zraslih plodnih listov
Vrsta oreška je tudi rožka (radičevke in nebinovke) ter golec (trave), kjer je semenska lupina zrasla s suhim osemenjem.
Galerija
[uredi | uredi kodo]-
Orešek (žir); bukev (Fagus sylvatica) -
Orešek (lešnik) - pri dnu ga obdaja ovoj iz zraslih ovršnih listov; navadna leska (Corylus avellana) -
Orešek obdan z mošnjičkom; vrsta šaša (Carex wahuensis) -
Krilati oreški; veliki jesen (Fraxinus excelsior) -
Plod obdaja bodičast ovoj; pravi kostanj (Castanea sativa) -
Orešek obdaja trokrpi ovoj; gaber (Carpinus betulus)
Reference
[uredi | uredi kodo]- ↑ Martinčič A. s sod. (1999). Mala flora Slovenije (3. izdaja). Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. COBISS 99439616. ISBN 86-365-0300-0.
- ↑ 2,0 2,1 Dr. Božo Krajnčič. Botanika: Razvojna in funkcionalna morfologija z anatomijo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Katedra za aplikativno botaniko, ekologijo in fiziologijo rastlin, Biotehniška fakulteta. ISBN 978-961-251-026-8.
