Slovenian Heritage Trail
Slovenian Heritage Trail
Slovenian Heritage Trail
by the Institute for Slovenian Studies of Victoria Inc. Slovenian Heritage Trail is an education project
www.thezaurus.com of the Institute for Slovenian Studies of Victoria
All enquiries should be addressed to: Inc. Melbourne, Australia.
The Institute for Slovenian Studies of Victoria Inc
2/43 Stockdale Avenue, Clayton North Victoria 3168.
The language kit was developed by Alexandra
Copyright 2009. All rights reserved. Ceferin for Slovenian as a second language
This book, or portions thereof, may not be reproduced in any form without permission.
and culture studies.
National Library of Australia
Cataloguing in Publication data:
The project was made possible through the
Ceferin, Alexandra A. (Alexandra Albina) seeding grants funds provided in 2009 by The
Slovenian Heritage Trail
An exploration of the cultural life of Slovenes in greater Melbourne. Modern Languages Teachers’ Association of
Victoria Inc. www.mltav.asn.au
Bibliography.
ISBN 978-0-9750453-1-2
MLTAV is a professional association of language
Project consultant : Aleksandra L. Ceferin teachers, the umbrella organisation for about
Design : Bojan Morfej Ažman, Zavod Neuropolis, Ljubljana.
Photography : Aleksandra L. Ceferin
twenty single language associations of Victoria,
Kit resources : ISSV Archives and the representative body for teachers of
Cover photo: Tivoli Park, Boy with flute, by Aleksandra L. Ceferin
Image : Sculpture by Zdenko Kalin, Boy with flute, 1942
languages in Victoria.
positioned in Tivoli Park, Ljubljana.
Back cover photo: Tivoli Park, Jakopič Promenade, by Aleksandra L. Ceferin
Image: Urban design by Joze Plečnik, 1934.
The seeding grants are intended to promote the
Printing: Zoom Digital Print, Melbourne teaching and learning of languages in Victoria.
Inde x
Section I.
Introduction 02
Guide to the heritage trail 03
Photolog - Views of Slovenia
1. The Country 05
2. Monuments 06
Unit 1. Slovenian Presence 07
Unit 2. Community 10
Unit 3. Slovenian Language 12
Unit 4. Migrant Experience 14
Unit 5. Cultural Heritage 16
Unit 6. Community Media 18
Section II.
Resources 20
Section III.
Source Documents: Unit 1 22
Source Documents: Unit 2 25
Source Documents: Unit 3 32
Source Documents: Unit 4 37
Source Documents: Unit 5 38
Source Documents: Unit 6 43
02
As a multi-purpose program the trail is flexible, for use in differ- Each unit contains:
1. Background notes
ent study environments. It may be either included or adapted as: 2. Photo images
part of the cultural component of a language course, as a unit in a 3. A primary source document in Slovenian
4. Description of the document
multicultural or interdisciplinary studies, or in a community-based 5. Phrases glossary - in Slovenian/English
school or as private study. 6. Suggested tasks
7. Extended reading: texts and web sites
It is designed for two different areas of study: for learning Slovenian Section II. resources
as a second language at varying levels of knowledge and for English The selected resources detail relevant sources for further study:
Online archive collections, Slovenian community directory, references, ar-
speakers who study Slovenian migration and culture. The trail is in- ticles in Slovenian and English, online publications, video and audio re-
tended for English speakers; instructions and primary informational sources, and websites.
reading texts are in English. For anyone who has some knowledge
Section III. source documents
of Slovenian, there are primary resources in Slovenian language in The key source study document for each of the six units is located in this
each unit. section.
04
Description
The focus of the units is “Slovenian presence” in Victoria. In Mel-
bourne there is a significant concentration of Slovene migrants in
The heritage trail contains six units, which point to vital elements view of the relatively large number of organisations, and activities.
of Slovenian heritage maintained in Melbourne, and the continuing Unit 1. looks at the early history in the 1950’s, and establishment of
links with Slovenia. Facets of Slovenian cultural heritage are shown: Slovenian organisations and activities. The Slovenian Catholic Mis-
preserving Slovenian language, maintaining customs and traditions, sion, better known as the Slovenian Religious and Cultural Centre
and the thriving, vibrant community life. with the church of Ss. Cyril and Methodius, the Church Hall and
Baraga House, is an important community centre in Melbourne.
Source material for the trail is taken from the online Archives of The Baraga House is the subject of Unit 2. It was selected for its
the Institute for Slovenian Studies of Victoria started in 1976. The significant role in the life of the community in Victoria. Since its
content of the trail has been determined by primary sources avail- establishment in 1960, it has linked newly arrived Slovenes and
able from the period of the first wave of immigration of Slovenes to functions as a community and a cultural hub. Unit 3. reviews the
Australia in the aftermath of World War 2. The six key documents history of Slovenian language in the Victorian secondary school
were chosen for the breadth of historical content and relevance to system from 1976. Unit 4. outlines activities of Slovenian commu-
the focus of each unit. nity and organisations, and presents the profile of an individual.
Unit 5. is about a new virtual cultural heritage phenomenon, an
Research papers on aspects of Slovenian migration and issues are Online Archive - a landmark photographic collection of Slovenian
published by the Institute for Slovenian Emigrant Studies in two in- handicrafts in Victoria, launched in 2008. Unit 6. covers community
ternational scientific journals “Dve Domovini/ Two Homelands” and media services, websites, and broadcasting programs produced in
the monograph series “Migracije/Migrations”. The study of the role Slovenian and English since 1952. It presents a report written by
and significance of cultural activities of the Slovenian diaspora in the parliamentary Commission for Relations with Slovenes Across the
maintaining identity and language is a challenge for the future. Borders and around the World, after its visit to Australia in 2003.
05
1 2 3 10
Views of slovenia
1. Country
1 2 3 4
Views of slovenia
2. Monuments
1. Predjama Castle 5 6 7
2. Mali Castle and well at Planina
3. Stična Abbey corridor
4. View in Štanjel - oldest fortified village
5. Prešeren Trg (Square) Ljubljana
6. Križanke courtyard, Knights Templar
monastery Ljubljana
7. Ljubljana Castle
8. Parliament House of Slovenia portal
9. Lake Bled and Bled castle
10. Interior of Hrastovlje Church 8 9 10
07
10
1 2 3 11
Unit 1
Slovenian Presence 1
1 2
Unit 1
Slovenian Presence 2
1 2
3 4
7
Unit 2
Communit y
UNIT 3.
Ke y source document
Slo v en i a n l a ng ua g e Interview: Slovenski jezik v Avstraliji, Pogovor z mag. Aleksandro Ceferin,
Slovenšcina
ˇ v šoli, by Silvo Fatur, V111, 5/6, 2003.
Back ground notes
See Document No.3 in Section III
Slovenian l anguage education
Slovenian language as a secondary school subject was introduced into About the document
the Australian school system in Victoria in 1976, in NSW in 1978, and The article is in the educational journal of the Institute for Schools of Slo-
Task s taught formally until 2005. Its introduction was proposed and imple- venia/ Zavod republike Slovenije za šolstvo. It is an interview of Aleksan-
1. Article mented by Aleksandra Ceferin with the support of parents in the Slo- dra Ceferin with Silvo Fatur, discussing her many years of involvement with
Contact a member of ISSV and discuss the venian community. It was a landmark achievement for being the first Slovenian language and her two exceptional personal achievements: the
aims and activities of the Institute, occurrence of the formal provision of Slovenian language in the English- introduction of Slovenian as a matriculation subject for the first time in
Write an article about ISSV for a community speaking world. The two teaching organisations, The Slovenian Teach- Australia; and the website Thezaurus, Archives of Slovenian language and
OR multicultural publication ers’ Association of Victoria (1976), later incorporated into the Institute cultural resources. They also spoke about the Institute for Slovenian Studies
for Slovenian Studies of Victoria (1998), were formed to support the of Victoria, established to support language and cultural projects.
2. Review teaching of Slovenian as a second language and to provide language,
Read the book “Slovenian Language in Aus- curriculum and cultural study materials. The web site Thezaurus.com
tralia”, and web sites promoting languages Glossary
(1998) was funded by the Education Department of Victoria to support
and cultural diversity in Australia, uveljavitev slovenščine v Avstraliji -
language learning. The web site was developed by ISSV as a web library
Write a review about the book for Educa- establishment of Slovenian in Australia
of Slovenian language and cultural resources for electronic and open
tion section of The Age newspaper OR send Združenje slovenskih učiteljev Viktorije -
learning. ISSV initiates web language and cultural projects, promotes
to web site www.Slovenci.si OR the Victoria Slovenian Teachers’ Association of Victoria
intra-cultural dialogue, supports Slovenian arts events in Australia and
Multicultural Magazine Slovenščina kot izbirni predmet -
provides the online publication Webzine Sloveniana.
Slovenian language as an optional subject
pobuda Ministrstva za izobražovanje -
E xtended Reading
Birsa, Irena, Simkin, Keith, ed, (1994), Slovenians in
Slovenian cl asses in centres and clubs initiative of Department of Education
Australia, Birsa, Melbourne and Graduate School of Language classes for primary school aged children are currently Thezaurus je postal v prvi vrsti spletni arhiv -
Education, La Trobe University, Australia. held in the Baraga Centre and the Planica Club. The sessions include Thezaurus became primarily a web archive
rehearsals for annual festive events on a fortnightly basis. Ss. Cyril za študij slovenskega jezika in kulture -
Ceferin, Aleksandra L, (2003), Slovenian language
in Australia, 25 Years of Slovenian language in
and Methodius Mission in Melbourne offers a fortnightly conversation for study of Slovenian language and culture
Victorian schools, Institute for Slovenian Studies of class for adults on Sundays after mass. The Mission runs the Slomšek potomci ki jih imenujemo “izgubljena generacija” -
Victoria Inc., Australia. School for children from pre-school to primary levels with two-hour descendants, we refer to as “lost generation”
Located in ISSV Archives: www.thezaurus.com/archives lessons fortnightly. Similarly, Slovenian Religious and Cultural želja po spoznavanju svoje dediščine -
Centres in Adelaide, and Sydney provide classes subject to interest the wish to know one’s heritage
Online resources and availability of teachers. In general, the classes are aimed at Slovenijo odkrila skozi objektiv fotoaparata -
Victorian Multicultural Commission
www.multicultural.vic.gov.au
preparation for cultural events. In all centres there are annual discovered Slovenia through lens of camera
Modern Languages Teachers’ Association of Victoria celebrations and festivities. An important feature are the children’s Tečaj slovenskega jezika smo hoteli obogatiti -
www.mltav.asn.au performances of Slovenian songs, plays, recitations and folk-dances. We sought to enrich the Slovenian course
13
1 2 3 10
Unit 3
Slovenian L anguage
Unit 4
Migrant E xperience
2 3 4
1. Thirty year Anniversary celebration Planica
Club
2. Bowling at Eighth Slovenian Festival Geelong
Club 2002
3. Performance 11th Slovenian Festival Jadran
Club 2008
4. Slovenian ensemble Snežnik from Ilirska
Bistrica Slovenia Planica Club 2008
5. Mother Romana Aged Care Facility 2004
6. Room Interior decorated with Slovenian sym-
bols in home Meta and Peter Lenarčič 2006
5 6 7 7. Stara trta - Old Vine Festival Lillydale 2008
16
UNIT 5.
C ult ur a l Her i ta g e
Back ground notes Ke y source document
Article: Rocna
ˇ dela iz Avstralije, Daša Koprivec, Etnolog, 18/2008, 2008, Lju-
Online Archives of Slovenian bljana, Bulletin of the Slovene Ethnographic Museum, 231-239.
Handicrafts in Melbourne, Victoria.
The website rocnadela.org was launched at the 11th Slovenian Festival at the See Document No.5. in Section III
club Jadran, on Saturday, 1st March 2008.
About the document
The Archive of Slovenian emigrant handicrafts and the website www. The article was written by Daša Koprivec, senior curator at the Slovene Ethno-
Task s rocnadela.org is a photographic collection of traditional handicrafts graphic Museum in Ljubljana. The field research in Melbourne and in Geelong
1. Biographical account produced by Australian Slovenes in Victoria. In 2006, Daša Koprivec in 2006, forms a part of the broader research project of the Museum, with
Visit one of the exhibitors on the Handi- (Slovenian Ethnographic Museum - SEM) and Aleksandra Ceferin (Institute the name Tradition of Handicrafts - reflection of preservation and changing
crafts Archives website www.rocnadela.org for Slovenian Studies of Victoria) with the support of the Slovenian com- Slovenian identity in Australia. The result of the first part of research are the
and interview them about their craft work munity and handicrafts practitioners, researched, recorded, selected and Web Archives of Handicrafts of Slovenes around the World, a collaborative
and life, photographed handicraft objects. project with the Institute for Slovenian Studies of Victoria.
Write a biographical sketch for the commu-
nity journal “Misli - Thoughts” This is the first online exhibition of the Slovenian Ethnographic Museum. Glossary
Groundbreaking by world standards, it will provide the foundation for fur- terenska raziskava v Melbournu -
2. Review ther research and archiving of Slovenian emigrant handicrafts around the field research in Melbourne
Read the Handicrafts Archives of website world. The exhibition and the web site www.rocnadela.org are the result of šest osrednjih motivov -
www.rocnadela.org and assess its value for collaboration between the Slovenian Ethnographic Museum in Ljubljana, six central motifs
cultural identity, and the Institute for Slovenian Studies of Victoria in Melbourne. It is the first praznični, nabožni, cvetlični, in pravljični -
Write a review of the website and discuss co-production of its kind between Slovenia and Australia. The team of Daša festive, religious, floral, and mythical
the value of such projects for preservation Koprivec, Aleksandra Ceferin and Bojan Morfej Ažman, formally presented raznolike tehnike izdelovanja -
of cultural diversity for the Multicultural the website to the SEM staff in Ljubljana in October 2007. The site was con- varied techniques of manufacture
Victoria Magazine OR local newspaper ceptualized and produced by Zavod Neuropolis, as the first heritage archive klekljanje, vezenje, kvačkanje -
of the craft activity by Slovenian emigrants around the world. bobbin-lace making, embroidery, crocheting
E xtended Reading potek terenske raziskave -
Dedišcina
ˇ slovenskih rocnih ˇ del v Avstraliji / The exhibition was funded by the Office for Slovenes Abroad (Urad za Slovence course of the field research
Slovenian handicrafts heritage in Australia,
Ceferin, Aleksandra, Etnolog 18/2008, Bulletin of Slo-
po svetu) and the website was made possible by funding from Ministry for slovenski priseljenci prve generacije -
vene Ethnographic Museum, Ljubljana, 241-255. Culture of the Republic Slovenia. The sponsor for the Australian launch of the first generation Slovenian immigrants
Located in ISSV Archives: www.thezaurus.com/archives online handicrafts exhibition was the Victorian Multicultural Commission. spreminjanje slovenske identitete -
changing of Slovenian identity
Online resources The exhibitors: Sonia Benčič, Lidija Bole, Ema Bole-Kosmina, Mimica Bole, prva spletna razstava -
Cultural Diversity in Victoria Marija Brne, Ana Marija Thomas Brne, Slava Burlovic, Marija Horvat, Lojze Jerič,
Anica Kodila, Anica Kodrič, Jože Kodrič, Ivanka Kontelj, Lojzka Kuhar, Julka first web exhibition
www.culturaldiversity.vic.gov.au
Slovenian Community Guide Kure, Meta Lenarčič, Matilda Martinčič, Andrej Potočnik, Jože Ramuta, Lucija prvi spletni arhiv ročnih del -
www.thezaurus.com/community Srnec, Marija Uršič, Vida Vojvoda. first web archives of handicrafts
Source: Brochure, Launch of Archives of Slovenian Handicrafts in Melbourne, 1 March 2008.
17
10
1 2 3 11
Unit 5
Cultural Heritage
1 2 3
9
Unit 6
Communit y Media
Audio
Carmina Slovenica - Slovenian songs, (1997), Maribor, (CD)
Ceferin, A, Slovenian Folk Songs, (1985), Ceferin, Melbourne, (AC and booklet)
Grafenauer, N, Slovenske ljudske pravljice, (1992), Mladinska knjiga, Ljubljana
(booklet of six Slovenian folktales with two AC)
Laibach, Anthems, (2004), 2 CDS, 44 pages booklet, Mute Records Ltd, Websites
London Galeria Sloveniana
Laibach, Volk, (2006), Mute Records Ltd. London (CD) www.thezaurus.com/gallery
Logar, T, Slovenska narečja, (1992) Mladinska knjiga, Ljubljana Institute for Slovenian Studies of Victoria Inc.
(textbook of selected Slovenian dialects with four AC) www.thezaurus.com/
Pritrkavanje, Helidon, (1992), Obzorja, Maribor (CD) Misli - Thoughts
Slovenec sem, Branko, (1997), Nova Gorica (CD) www.glasslovenije.com.au/verweb/Misli/misli_index.html
Slovenske ljudske pesmi, (1996), ZRC SAZU Slovenia (CD) Slovenian Network in Australia
Slovene national and folk songs, (1995), SAZAS, Slovenia (CD) www.glasslovenije.com.au/index.html Australian organisations
Slovenian Webclassroom Department of Planning and Community Development
Archives Collections www.thezaurus.com/webclassroom www.dvc.vic.gov.au/
Galeria Sloveniana Webzine Sloveniana Institute for Slovenian Studies of Victoria Inc.
www.thezaurus.com/gallery www.thezaurus.com/webzine www.thezaurus.com/
Institute for Slovenian Studies of Victoria Inc. Modern Languages Association of Victoria
www.thezaurus.com/ Slovenian organisations www.mltav.asn.au/
Misli - Thoughts Centre for Slovene, Ljubljana University Slovenian Community Guide
www.glasslovenije.com.au/verweb/Misli/misli_index.html www.centerslo.net/ www.thezaurus.com/community
Slovenian Network in Australia Gateway to information on Slovenia Slovenian Network in Australia
www.glasslovenije.com.au/index.html www.slovenia.si/ www.glasslovenije.com.au/
Slovenian Webclassroom Government of the Republic of Slovenia Slovenian Religious Centres of Australia-Adelaide, Melbourne, Sydney
www.thezaurus.com/webclassroom www.vlada.si/ www.glasslovenije.com.au/verska_index.htm
Webzine Sloveniana Institute for Ethnic Studies Victorian Multicultural Commission
www.thezaurus.com/webzine www.inv.si www.multicultural.vic.gov.au
Institute for Slovenian Emigration Studies Victorian Curriculum and Assessment Authority
Libraries isi.zrc-sazu.si/ www.vcaa.vic.edu.au/
National Library of Australia Ministry of Culture Victorian School of Languages
catalogue.nla.gov.au/ www.mk.gov.si/en/ www.vsl.vic.edu.au/
State Library of Victoria Office of the Government for Slovenes Abroad
www.slv.vic.gov.au/ www.uszs.gov.si/ Radio and Tele vision
National and University Library, Ljubljana, Slovenia Slovene Ethnographic Museum Channel 31 Melbourne and Geelong
www.nuk.uni-lj.si/ www.etno-muzej.si/en www.c31.org.au/new/
Digital Library of Slovenia Web Portal for Slovenes Abroad Melbourne Ethnic Community Radio
www.dlib.si/dlib_eng.asp www.slovenci.si/ www.3zzz.com.au
The Archives of the Republic of Slovenia Year of Trubar 2008 SBS Radio
www.arhiv.gov.si/ www.trubar2008.si/ www.sbs.com.au/radio/
22
SOURCE D O C UM E N T S
UNIT 1.
Article: Slovenci v Avstraliji, by Igor Maver, Slovenska književnost 1, 1999, Ljubljana, 261-265.
25
SOURCE D O C UM E N T S
UNIT 2.
Article: Od Padua Hall do Baragovega doma, by Sasha Ceferin, Slovensko versko in kulturo središče
Melbourne, Misli Spominska izdaja, September 1998, Melbourne, 1998, 197-211.
32
SOURCE D O C UM E N T S
UNIT 3.
Interview: Slovenski jezik v Avstraliji, Pogovor z mag. Aleksandro Čeferin, Slovenščina v šoli, by
Silvo Fatur, V111, letnik 5/6. 2003, Ljubljana.
37
SOURCE
DOCUMENTS
UNIT 4.
Article: Stanko Prosenak - Štirideset let uspešnega življenja na peti celini,
by Sasha Ceferin, Misli - Thoughts, May, 2008, Melbourne, 102-103.
38 Etnolog 18 (2008)
232 233
najdemo pa tudi povsem nove, avstralske, na primer kenguruja, koalo itd. Menim, da je mozaik.” Prav zaradi navedenega socialnega konteksta pri ro~nih delih v zajeti raziskavi
prav mo`nost razvr{~anja predmetov v posamezne skupine pomembna baza za nadaljnje danes ({e) ne moremo govoriti o njihovi veliki histori~ni vrednosti, saj gre prete`no za
raziskave, ko bomo spletni arhiv raz{irili tudi na druge dr`ave, kjer `ivijo slovenski ro~na dela, ki so nastala v zadnjem desetletju. Vendar so pomembna in povedna prav
izseljenci, vsekakor v Argentino, Kanado, ZDA in v evropske de`ele. Takrat bo mogo~e v kontekstu svojega nastajanja, zato smo jih vklju~ili v kontekst `ivljenjskih zgodb
primerjati med seboj, kateri motivi se v posameznih de`elah najpogosteje pojavljajo in na{ih izseljencev v novem, priseljenskem avstralskem okolju; ter spremljali, kako so
kateri so za posamezna izseljenska okolja specifi~ni; kako se izdelki lo~ijo po materialih, se okoli{~ine njihovega `ivljenja s priselitvijo v socialnem, ekonomskem in kulturnem
barvah, tehnikah izdelave; koliko se ohranjajo tradicionalna znanja in v kolik{ni meri jih smislu spremenile in koliko energije so potrebovali, da so si ustvarili pogoje za `ivljenje,
v posameznih de`elah presegajo. Nastali spletni arhiv nudi veliko mo`nosti za nadaljnja kakr{nega `ivijo danes.
raziskovanja in povezovanja na osnovi izdelkov ro~nih del Slovencev po svetu, raziskava S prof. Ceferin sva vsakemu izdelovalcu in izdelovalki dali mo`nost in prilo`nost,
v Avstraliji pa predstvalja prvi bazi~ni del {ir{ega projekta. da sam/sama pove, kdaj in kako je ponovno za~el/za~ela izdelovati ro~na dela. Tako je
nastalo dvajset kratkih biografskih pripovedi, ki so ve~inoma lastnoro~no napisane in
234 so `e same po sebi pomembna pridobitev za Slovenski etnografski muzej. Za spletno 235
Izdelovalci ro~nih del
Na spletni razstavi so predstavljeni trije sklopi: izdelki, potek terenske raziskave stran smo o vsakem izdelovalcu/izdelovalki povzeli temeljne podatke: o kraju, iz
ter izdelovalci in izdelovalke ro~nih del iz Melbourna in Geelonga v Avstraliji. ^e v katerega je pri{el/pri{la, in kdaj je prispel/prispela v Avstralijo, kje se je nau~il/nau~ila
prvem poglavju lahko govorimo o biografiji predmetov (izdelkov), saj so opremljeni izdelovanja in kak{en odnos ima sam/sama do slednjega. Kot celotna spletna stran
z ustreznimi podatki, potem vsekakor nismo smeli (niti hoteli) pozabiti na ljudi, na so tudi biografije pripravljene v slovenskem in v angle{kem jeziku. Tako iz biografij
izdelovalke in izdelovalce, na njihovo du{o, njihovo srce. Prav slednje je odlo~ilno, kar izdelovalcev, {e bolj pa iz neposrednih osebnih kontaktov in medsebojnih vezi, ki so
jih vodi pri izdelovanju, saj so vsi neprofesionalni izdelovalci, se pravi, da se s svojimi se spletle tekom dru`enja v Avstraliji, smo lahko spoznali, da je bil pogosto povod za
izdelki ne pre`ivljajo, temve~ jih izdelujejo iz notranjega nagiba, v krogu svoje dru`ine vrnitev k izdelovanju ro~nih del globoko osebne in psiholo{ke narave. Danes, ko so se
in prijateljev. Tekom raziskave smo obiskali 20 izdelovalcev in izdelovalk, v Melbournu izdelovalci in izdelovalke ro~nih del `e upokojili in uredili svoje temeljne obveznosti,
in v Geelongu. V Melbournu sva s prof. Ceferin vse izdelovalke in izdelovalce obiskali ki so jih imeli do dru`inskih ~lanov, se je njihovo `ivljenje umirilo; toda lahko se je
na njihovih domovih, kjer sva nastanek ro~nih del lahko spremljali v njihovih doma~ih pojavil tudi ob~utek praznine, osamljenosti in samote, predvsem v primerih, ko so ostali
prostorih. Le pri redkih tudi v priro~nih delovnih koti~kih ali manj{ih delavnicah, brez svojega `ivljenjskega sopotnika. Tedaj so se vrnili k veseljem, ki so jih poznali v
ki pa so bolj zasebni prostori izdelovalcev znotraj dru`inske skupnosti kot pa prave mladosti, in k dejavnosti, ki jih je tudi notranje polnila in bogatila. V avstralski dru`bi,
delavnice (“Vsakdo potrebuje nekaj prostora samo zase,” je dejala ena izmed izdelovalk.). kjer je tudi za majhen denar mogo~e kupiti prav vse izdelke, ro~na dela danes niso
Tudi izdelki so za~eli nastajati tako spontano, v dolo~enem `ivljenjskem trenutku ekonomska nuja, nasprotno, mnoge izdelovalke so poudarile, da jih izdelovanje stane
posameznega izdelovalca ali izdelovalke. Pri ve~ini gre za slovenske priseljence prve ve~, kot ~e se s tem ne bi ukvarjale, saj ves material za izdelavo kupijo, izdelke pa potem
generacije v Avstralijo, ki so bili rojeni v Sloveniji v dvajsetih ali tridesetih letih 20. stoletja podarjajo in ne prodajajo. Prav to je ena od velikih razlik med njihovim izdelovanjem
ter so se v Avstralijo priselili ve~inoma v petdesetih letih 20. stoletja. Vsi so bili takoj v otro{tvu in danes. Kot je razvidno iz nekaterih biografij, so tam, kje so v Sloveniji
zajeti v neumorni delovni tempo avstralskega vsakdana, ki je tedaj od vsakega priseljenca sami pletli rokavice, nogavice in tople pulovarje, tudi sami doma redili ovce in sami
zahteval in pri~akoval polnih delovnih mo~i in zagnanosti. Tudi slovenski priseljenci predli volno; v dru`ini so sami poskrbeli za celoten delovni postopek in za material. Del
so se temu morali podrediti, poleg tega pa poskrbeti {e za osnovne potrebe: dru`ino, izdelkov so prodali, del pa imeli za lastno uporabo: kot potrebno toplo zimsko obutev in
stanovanje. ^asa za sprostitev, za konji~ke tedaj skorajda ni bilo, ~eprav so izdelovalci obleko; kot del celotne opreme gospodinje, skupaj z vezenimi vzglavniki, prti, prti~ki,
in izdelovalke ugotavljali, da je vsakdo od njih marsikaj od tega prinesel od doma, ne rjuhami in posteljnimi pregrinjali itd. V njihovem otro{tvu v Sloveniji so bili doma~i
samo znanje izdelovanja ro~nih del (vezenje, pletenje, klekljanje, {ivanje, risanje, slikanje, izdelki v funkciji prepotrebne doma~e uporabe. In ~e je bilo potrebno, je dejala ena od
izdelovanje mozaikov itd), ampak tudi nadarjenost in veselje do izdelovanja. Vendar informatork, so doma pletli tudi bratci. Da pa so vsekakor ~ipke klekljali tudi fantje in
so njihovi talenti ostajali dolgo ~asa, tudi dvajset, petindvajset ali trideset let, globoko jih odprodajali v razli~ne odkupne zadruge, je povedal informator, doma iz Cerknega,
zakopani. Lidija Bole iz Geelonga nam je povedala: “Leta 1961 sem pri{la v Avstralijo. ki se spominja svojega klekljanja iz otro{kih let, ko je {e `ivel v Cerknem; danes `ivi v
In takrat sem tudi opustila klekljanje. Imela sem dru`ino in slu`bo. Po dvajsetih letih Melbournu, klekljanje ~ipk pa je v celoti prevzela njegova `ena.
sem zopet za~ela in tako nadaljujem {e sedaj, ker to je moje najbolj priljubljeno ro~no Danes, ko izdelovanje ro~nih del ni ve~ ekonomska nuja, je privzelo druge, bolj
delo.” In Lojze Jeri~ iz Melbourna, ki je znan po svojih krasnih mozaikih, je dejal: “V psiholo{ke dimenzije. Izdelovanje in podarjanje izdelkov izdelovalcem pomeni dodatno
Avstralijo sem pri{el leta 1954. Petdeset let je minilo, da sem se zopet za~el ukvarjati z veselje, zado{~enje, razvedrilo in po~itek, pa tudi zadovoljstvo v komuniciranju z
mozaikom. Danes, ~e mi je le mogo~e, zlagam kamen~ke pri kamen~ku, ki se imenuje drugimi. Hkrati pa tudi v komuniciranju s samim seboj, saj so prav vsi poudarili, da se
Da{a Koprivec Ro~na dela iz Avstralije
236 237
Marija Ur{i~ pri klekljanju idrijske ~ipke. Foto: Aleksandra Ceferin, Melbourne, maj 2006.
Kratka biografija izdelovalke Ane Marije Thomas, rojene slovenskim star{em v Melbournu.
(Dokumentacija SEM)
med izdelovanjem umirijo, da je to ~as, ko so sami s seboj, saj se takrat umaknejo tudi Pomen spletnega arhiva in raziskave za muzej
pred dru`inskimi ~lani, ne gledajo televizije; tovrstno delo jim tudi v poznih ve~ernih Vsekakor je potrebno na prvem mestu poudariti, da je spletni naslov www.
in no~nih urah, vse tja do polno~i ali dveh zjutraj, pomeni sprostitev in ne iz~rpavanje. rocnadela.org
Delajo, da se zamotijo, razvedrijo in bolje po~utijo, so dejali. prva spletna razstava Slovenskega etnografskega muzeja in prvi spletni arhiv
Ve~ kot sedemdesetletni gospod, ki se je v mladosti v Sloveniji izu~il kamnose{tva ro~nih del Slovencev po svetu. V Slovenskem etnografskem muzeju pa smo pridobili
in izdelovanja mozaikov, a tega poklica ni nikoli opravljal, je pred {tirimi leti za~el tudi 31 izdelkov ro~nih del v trajno last in tako {e obogatili nastajajo~o zbirko kulturne
izdelovati umetni{ke mozaike. Na vrtu svojega avstralskega domovanja ima majhno dedi{~ine slovenskih izseljencev, ki jo tudi sicer zbiramo in hranimo v muzejskem fondu.
uto, priro~no delavnico. Po pripovedovanju ~lanov njegove dru`ine je to prostor, kjer Izdelki so zelo raznoliki, saj nam jih je podarilo dvanajst izdelovalcev in izdelovalk, ki
ga ne sme nih~e motiti, in tudi edini prostor, kjer ni telefona, kamor se torej popolnoma izdelujejo v razli~nih tehnikah in motivih. Pridobili smo vezene, kva~kane, pletene,
umakne od zunanjega sveta. Vse `ivljenje v Avstraliji ni imel ~asa za ta svoj talent {ivane in klekljane izdelke, z motivi planike, nageljna, lastovice, vrtnic; pa mozaik z
in veselje, saj je bil kmetovalec, potem uspe{en podjetnik, v zadnjih petih letih pa motivom kenguruja, ki ga je izdelovalec izdelal prav posebej za Slovenski etnografski 239
238 je naredil toliko mozaikov, da krasijo pomembne dvorane Slovencev in tudi drugih
muzej; nadalje ~udovite vo{~ilnice v tehniki pergamana, tudi z motivom {marnic; pa
ustanov v Avstraliji. Gospa iz Geelonga izdeluje krasne lesene poslikave s pravlji~nimi stenski aran`ma iz avstralskega suhega cvetja; poslikan lesen kro`nik s pravlji~nim
motivi, ki jih nana{a na otro{ke mizice, stol~ke, kro`nike in tudi slike. “@e ko sem motivom ter nekaj izdelkov, ki se podarjajo ob posebnih prilo`nostih: bo`i~ni in novoletni
bila majhna, sem rada slikala, vendar mi v mladosti ni bilo dano, da poka`em svoje okraski, uhan~ki in nekaj povsem prakti~nih {alov in copat, ki jih je iz svoje izredno
znanje,” je dejala. Toda pravi vzgib in razcvet svojega slikarskega talenta je do`ivela bogate zbirke izbrala izdelovalka Ivanka Kontelj iz Geelonga. Del raznovrstnosti se torej
ob sre~anju dveh pomembnih dejavnikov v njenem `ivljenju: ko se ji je rodil vnu~ek, tudi v materialni obliki hrani v Slovenskem etnografskem muzeju. Zbirko dopolnjujejo,
so v obdobju njene menopavze v njej izbruhnili vsi spomini na te`ko otro{tvo, ki ga je kot re~eno, osebne, ro~no napisane biografije izdelovalcev in izdelovalk ter bogata
imela, in sama pravi: “Odprli so se spomini na moje otro{tvo, ki ga ni bilo. Tako sem v dokumentacija fotografskega gradiva, ki je dokumentirala potek raziskave v Melbournu
risanju otro{kih zgodbic prebijala svoje menopauzal depre{en. Z veseljem vzamem ~opi~, in v Geelongu v Avstraliji.
in otro{ke fantazije se za~no.” Neprecenljive pa so tudi vezi, ki so se stkale tekom bivanja in raziskovanja v
Kolikor izdelovalcev, toliko razli~nih `ivljenjskih zgodb in toliko raznovrstnih Avstraliji. Izdelovalci in izdelovalke so nama s prof. Ceferin na {iroko odprli vrata svojih
izdelkov, bi lahko rekli. Vsakdo od na{ih izdelovalcev je tekom let na{el svoj izraz. domov, da smo se v njih lahko spro{~eno pogovarjali in opazovali tako nastajanje ro~nih
Mnogi med njimi so svoje doma~e znanje iz Slovenije nadgradili in dopolnili. Ostali del kot njihovo neposredno uporabo v doma~em okolju. Spoznati `ivljenje in domove
so zvesti tistemu, ~esar so se nau~ili; kljekljanju, vezenju, {ivanju, pletenju, kva~kanju. na{ih izseljencev v Avstraliji je bilo osebno lepo in strokovno bogato do`ivetje.
Samo motivi in barve so lahko nove in druga~ne. Izdelke podarjajo ali pa jih hranijo v
lastno veselje; zdi se, da se danes {e “najslab{e godi” raznovrstnim prtom in prti~kom,
Da{a Koprivec
saj jih njihove h~ere in vnukinje ne polagajo na mize in police. “They want it to be only
flat,” so se prito`evale na{e izdelovalke. Enako velja tudi za t. i. po{tirkane prte, ki jih v
Melbournu po “receptu” svoje mame izdeluje Metka Lenar~i~, in so nekaj posebnega ter v
avstralskem okolju prava zanimivost. Spet druge izdelovalke so se {ele v Avstraliji nau~ile
nekaterih tradicionalnih “slovenskih” ro~nih spretnosti. Tako se je gospa Marija Brne
iz Melbourna {ele pri sedemdesetih nau~ila klekljanja v slovenskem verskem sredi{~u v
mestu Kew, danes pa ima eno najlep{ih in najbogatej{ih zbirk klekljanih prtov in prti~kov,
kar sva jih s prof. Ceferin imeli prilo`nost videti. Spet druge so na{le popolnoma nove
izraze in se “osvobodile” tradicionalnih tehnik in znanj ter za`ivele v popolnoma novih
izrazih, kot so barvanje porcelana, kaligrafija in izdelovanje vo{~ilnic iz pergamenta, pa
tehnika krpanke, slikanje lesa in keramike z oljnimi barvami itd. Slovenski motivi se
prelivajo z avstralskimi: nagelj, planika, lipov list z evkaliptusi, koalami in kenguruji, s
specifi~nimi avstralskimi drevesi, rastlinjem in barvami. Dejansko gre za proces ohranjanja
in spreminjanja slovenske identitete v Avstralije, ki ga lahko opazujemo tudi skozi ro~na
dela, ki nastajajo v Avstraliji v rokah na{ih priseljencev prve generacije, ki pa vsi `ivijo
v novem priseljenjskem okolju `e preko {tirideset ali celo petdeset let.
6
43
feb-april 2003
- spremembami Zakona o državljanstvu, ki vsebuje nekatere optimalen naèin prispevala k ohranjanju slovenske zavesti ne samo
olajšave za pridobitev slovenskega državljanstva; pri starejši generaciji, temvec tudi pri mladini in to predvsem na ocenila prizadevanja te medijske hiše, saj je menila, da je treba Vlado Republike Slovenije in Vlado Avstralije;
- sprejetjem Resolucije o donosih s Slovenci po svetu; podlagi sosobnih pristopov in tehnologij. preko nje ohraniti obvešèanje slovenske in avstralske javnosti vsaj - potreba po pripravi zdravstvenega sporazuma med državama;
- pripravo zakona o odnosih Republike Slovenije s Slovenci, ki na sedanji ravni. Zato se bo zavzela za dodatno financiranje njene - finanèna pomoè Avstralije slovenskim društvom in organizacijam
živijo zunaj njenih meja; Razgovori s predstavniki slovenskih društev in organizacij dejavnosti. ter slovenskim medijem v Avstraliji;
- predlogom Zakona o ratifikaciji Sporazuma o socialni varnosti so se nanašali predvsem na: V razgovoru z direktorico Inštituta za slovenski jezik - omogoèanje volitev slovenskim državljanom na širšem obmoèju
med Vlado Republike Slovenije in Vlado Avstralije; pridobitev slovenskega državljanstva za Slovence, ki že dalj casa Viktorije Aleksandro Ceferin je bila predstavljena spletna uèilnica Avstralije;
- povabilom na vseslovensko sreèanje Slovencev iz vsega sveta, bivajo v Avstraliji ter njihovih potomcev; vprašanja meddržavnih - stièišce Thezaurus - za študij slovenskega jezika v dobi - uvedba elektronske vize in ukinitev vprašalnika o možni udeležbi
ki bo v Državnem zboru Republike Slovenije, 8. julija 2003; sporazumov na podrocju sociale in zdravstva; pokojninsko komunikacijske tehnologije in je namenjena predvsem tretji prosilcev viz v vojni po razpadu Jugoslavije.
- referendumom za vstop Slovenije v EU in NATO ter v zvezi s problematiko, oziroma kako pridobiti pokojnino na podlagi dela generaciji, to je za otroke staršev, ki sicer še znajo slovensko, ne
tem razloge za vstop v ti dve organizaciji. oziroma zaposlitve v Sloveniji; vprašanja uèenja in pouka uporabljajo pa veè slovenskega jezika v vsakodnevnem življenju. Po mnenju avstralskih uradnih sogovornikov so Slovenci
slovenskega jezika, predvsem za Stièišce Thezaurus je v štirih letih postalo vstopna toèka za izredno delovni ljudje, njihova izobrazba pa je v primerjavi z
drugo in tretjo generacijo Slovence po svetu, za takoimenovano “izgubljeno generacijo”, ki izseljenci iz ostalih držav nadpovpreèna, zato z njimi nimajo
Slovencev; financiranje pro- si želi vedeti odkod izhaja, pa tudi za širšo javnost, za katero je nikakršnih težav.
gramov slovenskih društev in neke vrste virtualna slovenska kulturna ambasada. Tako so lani v
organizacij s strani slovenske novembru preko interneta dosegli 125.000 zadetkov, z obiskovalci Po njihovi statistiki živi v Avstraliji 6640 Slovencev, ki so
države; financiranje slovenskih iz 53 držav. Direktorica inštituta je že pripravila program za uèenje rojeni v Sloveniji, 5000 jih govori slovensko, 14000 pa se jih
radijskih in TV programov; slovenskega jezika preko interneta, ki pa bi ga rada uradno priznava kot Slovence. Od tega je 2505 zaposlenih, povpreèje
probleme v zvezi z uvelja- verificirala tako, da bi bil sprejemljiv in uporaben za uèenje tudi nezaposlenih pa je nižje od avstralskega povpreèja. V letu 2001 je
vljanjem volilne pravice; vpra- v drugih državah kjer živijo Slovenci. želela bi, da jo v njenih Avstralijo obiskalo 3346 Slovencev tam pa jih je ostalo le 1,7%
šanja v zvezi z uveljavljanjem prizadevanjih finanèno podpre tudi Slovenija. Poleg tega bi bilo kar je manj od povpreèja. Pri pristojnih organih se bodo zavzeli
pravic na podlagi lastninskih po njenem mnenju potrebno ponovno odpreti lektorat slovenskega za èimprejšnjo ratifikacijo socialnega sporazuma obeh vlad.
certifikatov; zbiranje in ohra- jezika v Avstraliji, ki je pred leti že deloval v Sydneyu.
njanje arhivov, ki se nanašajo na Milena Bergoè je predstavila zgodovino in delo
življenje in delo Slovencev v Historiènega arhiva Slovencev v Avstraliji, ki je tudi
Avstraliji; gostovanja slovenskih registriran pri Državni knjižnici Avstralije. V arhivu so
kulturnih skupin v Avstraliji; zbrani vsi slovenski èasopisi, ki so izhajali v Avstraliji,
vprašanja odškodnin žrtvam vse knjige, ki so jih napisali tu živeèi Slovenci in knjige,
vojnega nasilja; možnosti ki so jih pisali drugi o njih. Arhivirano je tudi ostalo
vraèanja oziroma preselitve gradivo posameznikov in društev, ki ga dobijo.
Slovenska društva in organizacije so predstavnike Komisije Slovencev iz Avstralije v Slovenijo. Èlani delegacije so imeli pogovore tudi s èastnim
seznanila s svojim delovanjem, ki se osredotoèa predvsem na Ena od pomembnejših tem v razgovorih s Slovenci se je generalnim konzulom Republike Slovenije v Novi
ohranjanje slovenskega jezika, kulture in obièajev. Vsa društva nanašala na praktièno izvedbo volitev in možnosti sodelovanja Zelandiji Dušanom Lajovicem. Le ta jih je seznanil o
kot tudi verska središèa so v preteklosti na podlagi prispevkov slovenskih državljanov na volitvah in referendumih, ki jih njegovem videnju položaja Slovencev v Avstraliji ter v
Slovencev in na podlagi prostovoljnega dela zgradila svoje domove. razpisuje Republika Slovenija. Opozorjeno je bilo, da sedanji zvezi s tem predlagal nekatere rešitve za boljše
Kot najveèji problem so izpostavili staranje in s tem povezano predpisi za izvedbo volitev ne ustrezajo volilcem, ki so geografsko sodelovanje z matièno domovino.
poèasno zmanjševanje èlanstva. Druga in tretja generacija zelo oddaljeni od Slovenije. Voliti je možno le na enem mestu, to V letu 2000 je bil v Sydneyu ustanovljen
Slovencev, ki se je že dokaj asimilirala pa ne kaže ustreznega je na slovenskem veleposlaništvu v Canberri, zaradi ogromnih Slovensko-Avstralski inštitut z namenom pospeševanja
zanimanja, da bi se vkljuèila v delo slovenskih društev in klubov. razdalij do mesta bivanja pa je to mnogim fizièno in tudi finanèno izmenjave med Slovenijo in Avstralijo na podroèju umetnosti, Predlog delegacije, da bi bilo potrebno med državama
onemogoèeno. Tisti, ki pa prejemajo glasovnice po pošti, obièajno kulture, turizma, trgovine in izobraževanja. Namenjen je predvsem skleniti tudi sporazum na podroèju zdravstva bodo prouèili, pobudo
le-te dobijo prepozno, v veèini primerov takrat, ko je preštevanje drugi in tretji generaciji Slovencev, ki še goji pripadnost domovini pa posredovali ministrstvu za zdravstvo, ki je pristojno za te
glasovnic že konèano. Delegacija Komisije je na podlagi takšnih njihovih prednikov. Glavna skrb inštituta je, da bi se “izgubljena zadeve. Glede predloga o uvedbi elektronskih viz so menili, da bi
informacij Slovencem v Avstraliji obljubila, da bo pristojne državne generacija” povrnila, saj je ta generacija premalo vkljuèena v delo bila uvedba tega sistema draga in zapletena, zato ne velja hiteti s
organe o teh problemih obvestila ter se zavzela za ustrezne slovenskih društev. S to generacijo komunicirajo predvsem preko takšnim naèinom podeljevanja viz.
spremembe na podroèju volilne zakonodaje. elektoronskih medijev Glede vprašalnika o možni udeležbi prosilcev viz v vojni
Slovenci v Avstraliji tudi niso zadovoljni s spremembami (Email - internet), obèasno po razpadu Jugoslavije so menili, da to vprašanje ni možno rešiti
in dopolnitvami Zakona o državljanstvu Republike Slovenije. pa tudi organizirajo na bilateralni ravni, saj ta postopek od njih zahteva sodišèe za
Menijo, da je na novo doloèena starostna meja do dopolnjenega kulturne prireditve in druga vojne zloèine v Haagu. Ko bo to vprašanje rešeno na multilateralni
36 leta prenizka za pridobitev slovenskega državljanstva za tiste, sreèanja. So eden od prvih ravni bo tudi Avstralija odstopila od zahteve za izpolnjevanje teh
ki so rojeni v tujini in katerega eden od staršev je ob njegovem inštitutov v Avstraliji s vprašalnikov. Po vstopu Slovenije v EU pa bodo tudi prouèili
rojstvu državljan Republike Slovenije, drugi pa je tuj državljan. S takšnim namenom in možnosti za poenastavitev izdajanja viz slovenskim državljanom.
tako doloèbo naj bi bile kratene pravice vsem starejšimSlovencem. naèinom delovanja ter zgled Zagotovili so, da se finanèna pomoè Avstralije slovenskim
Delegacija Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in za pripadnike ostalih društvom in organizacijam ne bo zmanjšala, saj misli
po svetu se je na obisku v Avstraliji pogovarjala tudi s Florjanom narodov, ki jih že multinacionalna država kot je Avstralija tudi v bodoèe nameniti
Auserjem, urednikom Slovenske medijske hiše - Glas Slovenije v posnemajo. Glede na to, da precej sredstev za ohranitev identitete posameznih narodov, ki
Sydneyu, ki združuje tri medije: Glas Slovenije (informativni so neprofitna organizacija, bodo za finanèno pomoc zaprosili živijo v tej državi.
Zato je eden kljuènih problemov Slovencev v Avstraliji èasopis), internetne domaèe strani in Slovenska TV31 Sydney slovensko vlado, kakor tudi avstralsko ministrstvo. Delegacija Èlani delegacije Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu
prihodnost druge in tretje generacije. Da bi zajezili osip èlanstva (prenehala z oddajanjem v oktobru 2001). Namen teh medijev je Komisije je izredno ugodno ocenila pomen delovanja te institucije in po svetu na podlagi obiskov in razgovorov s Slovenci in
in vkljuèili mlade v delo društev, ki sicer imajo ustrezen odnos do negovanje slovenskega jezika in kulture, informiranje Slovencev ter pri tem menila, da jo je treba finanèno avstralskimi oblastmi ugotavljajo, da je: potrebno èimprej sprejeti
svojih korenin bi bilo potrebno posvetiti veèjo pozornost predvsem v Avstraliji in po svetu preko tiskanega medija in interneta, podpreti. predlog Zakona o ratifikaciji Sporazuma o socialni varnosti med
uèenju slovenskega jezika tudi s pomoèjo sodobnih elektronskih arhiviranje podatkov, sodelovanje z znanstveno raziskovlnimi Delegacija Komisije je opravila tudi uradne pogovore s Vlado Republike Slovenije in Vlado Avstralije (objavljen v
pomagal, to je predvsem preko interneta. Pospešiti bi bilo treba institucijami v Sloveniji, usklajevanje pristopa do ohranitve predstavniki avstralskih oblasti in sicer s: predsednikom Poroèevalcu, št. 5, z dne 5. marca 2003); èimprej pristopiti k
izmenjavo dijakov in študentov, sodelovanje med univerzami ter slovenske zgodovine v Avstraliji, promocija Slovenije, slovenski parlamenta Zvezne države Viktorije Alexom Andrianopoulasom, pripravi zdravstvenega sporazuma med državama; pripraviti
izmenjavo kulturnih prireditev. Med najpomembnejše naloge za obicajev ter kulture, seznanitev avstralske javnosti o Slovencih v zveznim ministrstvom za državljanske zadeve in multikulturo ustrezne programe finanène pomoèi za slovenska društva in
ohranjanje slovenske zavesti pa spada ohranjanje medijske Avstraliji in Sloveniji, povezovanje Slovencev v Avstraliji, Garyem Hardgraveom, zveznim ministrom za imigracije, organizacije, vkljuèno za medije, ki delujejo v slovenskem jeziku;
prisotnosti v tiskanih in elektronskih medijih, tako na lokalni kot Sloveniji in po svetu ter povezovanje slovenskih novinarjev po multikulturne zadeve in zadeve prvobitnih prebivalcev Philipom potrebno prouèiti ustreznost veljavne volilne zakonodaje, ki bi
tudi na državni ravni. svetu in v Avstaliji. Trenutno je financiranje teh medijev (predvsem Ruddockom, zveznim poslancem in predsednikom skupine omogoèala vsem našim državljanom v Avstraliji možnost
Multinacionalna in multikulturna država, kakršna je TV) otežkoèeno, saj je sodelovanje z RTV Slovenija prekinjeno, prijateljstva Avstralija - Republika Slovenija Paulom Nevillom, sodelovanja na volitvah; potrebno prouèiti možnosti za izvedbo
Avstralija, sicer pomaga, da imajo nekatere radijske postaje naroènina za èasopis pa le stežka pokriva stroške za izdajanje. predsednico zgornjega doma parlamenta Novega južnega Walesa in financiranje pouka slovenskega jezika predvsem za Slovence
obèasne programe tudi v slovenskem jeziku, ki so s strani Slovenska medijska hiša sicer dobiva nekaj denarja od Urada za Meredith Burgmann ter nekaterimi zveznimi poslanci. druge in tretje generacije.
Slovencev zelo poslušane. To velja tudi za lokalne radijske Slovence v zamejstvu in po svetu in redkih sponzorjev, kar pa ni Na teh pogovorih so bile obravnavane predvsem naslednje
programe. Slovenija bi morala pri dodeljevanju finanène pomoèi dovolj za ambicije, ki jih ima ta hiša na podroèju obvešèanja teme: Uroš Pirnat,
Slovencem v Avstraliji oceniti, katera je tista pomoè, ki bi na slovenske in avstralske javnosti. Delegacija Komisije je pozitivno podsekretar
- predlog Zakona o ratifikaciji Sporazuma o socialni varnosti med