Mine sisu juurde

Krasnojarsk

Vikipedii-späi
Krasnojarsk
Красноярск
 Lidnanznam
 Flag
Valdkund Venäma
Eläjiden lugu (2023) 1,196,913 ristitud
Pind 379,49 km²
Krasnojarsk Красноярск
Pämez' Vladislav Loginov
(eloku 2022—)
Telefonkod +7−391-xxx-xxxx
Avtokod 24, 84, 88, 124
Aigvö UTC+7 (MSK+4)


Lidnan kart (2022)

Krasnojarsk (ven.: Красноя́рск) om millionerlidn Venäman keskuzpalan suves. Se om valdkundan sečemenz' lidn eläjiden lugun mödhe, Krasnojarskan randan administrativine keskuz i lidnümbrik, Sibirin ižandusen da opendusen järed keskuz.

Nügüdläižen, kaikenaigaižen eländpunktan aluz om pandud kozakoil kuti pen' Uz' Kačan lidnuz (ven.: Новокачинский острог) vl 1628. Saudihe surt lidnust vodele 1659 läz pen't. Lidnuz sai lidnan statusad vl 1690 ühtes Krasnojarsk-nimenke. Vn 1773 lämoipalo pani lidnust mantazole, vaiše 30 pertid jäi lidnas. Uz' planiruind oli oigedsaumaine. Vspäi 1822 lidn kändihe uden Jenisein gubernijan administrativižeks keskuseks.

Krasnojarsk šingotase mašinansauvomižen tegimil, alüminijan pästandal.

Geografijan andmused

[vajehta | vajehtada lähtetekst]

Lidn sijadase kesked mecoid, Jenisei-jogen molembil randoil, 287 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Matkad Moskvhasai om 3350 km päivlaskmha orhal vai 4170 km avtotedme. Divnogorsk (20 km päivlaskmha orhal) da Sosnovoborsk (15 km päivnouzmha orhal) oma kaimdailidnoikš.

Klimat om terav kontinentaline, pol'kuivanke tal'venke. Krasnojarskan vezivaradim i jädumatoi Jenisei pehmdas klimatad, tal'vel sumeg om paks. Voib panda halad joga kul päiči heinkus. Voden keskmäine lämuz om +2 C°, kezakun-elokun +16..+19 C°, tal'vkun-uhokun −12..−16 C°. Ekstremumad oma −52,8 C° i +40,1 C°. Paneb sadegid 507 mm vodes, enamba kezakus-elokus (66..76 mm kus), vähemba vilukus-keväz'kus (15..19 mm kus).

Administrativižed rajonad:
1. Raudteiden rajon
2. Kirovan rajon
3. Leninan rajon
4. Oktäbrin rajon
5. Sverdlovan rajon
6. Nevondkundaline rajon
7. Keskuzrajon.

Krasnojarsk jagase seičemeks lidnrajonaks. Pesčank-külä (861 rist. vl 2017) mülüb lidnümbrikho Krasnojarskan ližaks. Lidnümbrikon pind — 379,49 km².

Edeline lidnan pämez' om Sergei Jerömin (reduku 2017 — eloku 2022).

Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 973 826 ristitud, lidnankundan — 974 591 ristitud. Millionine eläi om sundnu vn 2012 10. päiväl sulakud. Kaikiš suremb lidnan ristitišt om nügüd'. Laz pol'tošt millionad ristituid elädas lidnaglomeracijas.

Avtobusad (76 maršrutad), trolleibusad (kuz'), tramvaid (nell' jonod) i lidnelektrojonusen maršrut oma kundaližeks transportaks. Kiruhtramvain jono om sauvomas vll 2023−2026 (metrotram, kuz' stancijad, 15 km raudted). Kaik kuz' avto- i raudtesildas ühtenzoittas Jenisein randoid. Jenisein jogilaivišt baziruiše lidnas.

Rahvahidenkeskeine civiline Krasnojarsk-lendimport[1] Dmitrii Hvorostovskijan nimed (KJA / КЯА / UNKL, 3,1 mln passažiroid vl 2022) sijadase 27 km lodeheze lidnan keskusespäi Jemeljanovon rajonas. Tehtas reisid Noril'skha, Venäman järedoihe lidnoihe i čarterreisid Sibirin löudmižsijidennoks, Keskuzazijan maihe, Kitain, Tailandan i Turkanman lebutahoiže. Oli tranzitižid jügureisid Kitaišpäi Saksanmaha. Toine lendimport om Čeremšank regionaližiden reisiden täht.

  1. Krasnojarsk-lendimportan sait (kja.aero). (ven.) (angl.) (kit.)



Krasnojarskan randan lidnad
Ačinsk | Artömovsk | Bogotol | Borodino | Divnogorsk | Dudink | Igark | Ilanskii | Jeniseisk | Kansk | Kodinsk | Krasnojarsk | Lesosibirsk | Minusinsk | Nazarovo | Noril'sk | Sosnovoborsk | Šaripovo | Zaozörnii | Zelenogorsk | Železnogorsk | Ujar | Užur


Venälaižen Federacijan subjektoiden pälidnad
Abakan | Alauz'lidn | Anadir' | Arhangel'sk | Astrahan' | Barnaul | Belgorod | Birobidžan | Blagoveščensk | Bränsk | Čeboksarad | Čeläbinsk | Čerkessk | Čit | Elist | Gatčin | Gorno-Altaisk | Groznii | Habarovsk | Hanti-Mansiisk | Irkutsk | Iževsk | Ivanovo | Jakutsk | Jaroslavl' | Jekaterinburg | Joškar-Ol | Kaliningrad | Kalug | Kazan' | Kemerovo | Kirov | Kizil | Kostrom | Krasnodar | Krasnogorsk | Krasnojarsk | Kurgan | Kursk | Lipeck | Magadan | Magas | Mahačkal | Maikop | Moskv | Murmansk | Nal'čik | Nar'jan Mar | Novosibirsk | Omsk | Orel | Orenburg | Penz | Perm' | Petropavlovsk Kamčatkal | Petroskoi | Piter | Pskov | Rostov Donal | Räzan' | Salehard | Samar | Saransk | Saratov | Siktivkar | Simferopol' (de fakto) | Sevastopol' (de fakto) | Smolensk | Stavropol' | Sur' Uz'lidn | Suvisahalinsk | Tambov | Tomsk | Tul | Tver' | Tümen' | Uf | Ulan Ude | Ul'janovsk | Vladikavkaz | Vladimir | Vladivostok | Volgograd | Vologd | Voronež
pFad - Phonifier reborn

Pfad - The Proxy pFad of © 2024 Garber Painting. All rights reserved.

Note: This service is not intended for secure transactions such as banking, social media, email, or purchasing. Use at your own risk. We assume no liability whatsoever for broken pages.


Alternative Proxies:

Alternative Proxy

pFad Proxy

pFad v3 Proxy

pFad v4 Proxy